Družabna omrežja diktirajo nerealno popolnost, ki ustvarja vse manj realne ljudi
POSLUŠAJ ČLANEK
Najstnice odhajajo na plastične operacije, da bi izgledale kot iz Instagram, Snapchat ali Facebook filtri. Saj veste, manjši nos, gladka koža, večje ustnice in oči ter bolj suh in simetričen obraz na bolj okrogli glavi. Sreča v nesreči je, da mi ni uspelo najti nikogar, ki bi na glavo dodal pasja ušesa, pa čeprav filtri ta omogočajo.
Na to, da ljudje močno pretiravamo, opozarjajo tisti, ki imajo od tega največ koristi – plastični kirurgi v tandemu s psihologi. Žalostni zadnji krik mode, ki je tudi duševno bolezensko stanje predvsem med mladostniki (a nikakor le med njimi), se imenuje Snapchat dismorfija. Prizadeti si želijo s plastično operacijo doseči videz, kakršnega imajo na svojih najljubših filtrih družabnih omrežij.
Mladi s seboj h plastičnim kirurgom prinašajo fotografije, s katerimi kažejo, kakšni bi radi postali. Gre za podobe, ki postavljajo nerealna pričakovanja, saj predstavljajo fantazijsko različico posameznika. Kot so se izjasnili plastični kirurgi, mladim (in manj mladim) v realnosti večkrat niti ne morejo narediti želenega fotošopiranega nosu, ker njegov lastnik potem še dihati ne bi mogel normalno. Lahko bi govorili tudi o praktičnih posledicah zahtev za povečanje oči in spremembo oblike glave.
Če smo realni, ni nenavadno, da nekdo zboli za takšno motnjo, ko pa mu kot trlica suhe barbike in druge punčke z velikimi očmi in ustnicami, manekenke na ekranih, na reklamnih panojih, v knjigah in revijah, nato pa še družabna omrežje vse življenje kažejo, da izgleda drugače, kot velja za lepo. In še več, pokažejo tudi alternativo.
Gre za iskanje popolnosti, ki je ni mogoče doseči. Pa tudi, če bi bilo »filtriran« videz moč doseči, bi oseba po plastični operaciji ob vnovični uporabi filtra videla še bolj suho, zglajeno … izumetničeno podobo sebe in vnovič želela postati še bolj »popolna«. Motnja je namreč duševne narave, prizadeti pa potrebujejo vse kaj drugega kot iglo ali skalpel, zato je v praksi vprašljiva tudi etičnost izvedbe takšne operacije.
Trend je še korak dalje od časov, ko so ljudje hodili k plastičnim kirurgom v želji, da bi imeli ustnice Angeline Jolie ali trebuh njenega bivšega moža. Še kot Kylie Jenner ni več tako moderno izgledati.
Kar 55 % plastičnih operacij v lanskem letu je bilo narejenih zato, da bi ljudje na selfijih videti bolje. Delež je narasel za 13 % glede na leto 2015 in nič ne kaže, da se bo trend obrnil.
Na družabnih omrežjih že leta razvijamo estetiko, ki ne dovoljuje neuspeha. Drugačnost, raznolikost ali edinstvenost v praksi niso nekaj, kar bi bilo spodbujano. Pa četudi nas prepričujejo, da je to nekaj, kar podpirajo. Večina uporabnikov zato skrbno objavlja, kar in kakor zahteva duh časa.
A te platforme, kjer le slike določajo, ali je nek trenutek/posameznik uspel ali ne, so radikalne in krute, pa čeprav jih uporabljamo prostovoljno (zopet le v primeru, če uporaba ni posledica družbene prisile). Poleg tega pa dokazano povzročajo anksioznost, depresijo, zaspanost, osamljenost in imajo negativen vpliv na samopodobo. Na kratko – delajo nas bolne.
Javno razstavljena zasebnost hrani sistem, ki se ohranja s tem, da ljudje na njem stalno kažejo svojo pomembnost in popolnost ter ustvarjajo mehurček tržne moči, ki deluje predvsem na principu zavisti.
»OMG, si lepa!,« ena drugi stalno komentirajo najstnice, s katerimi prijateljujem. Le redko slišim, da bi to najstnikom, ki so teh besed najbolj potrebni, kdo povedal v živo. Hkrati opažam, da so vsakršne fotografije na družabnih omrežjih vse bolj premišljene, dovršene in obdelane. Ni važno, ali gre za pokrajino, hrano, selfi ali kaj drugega. Še nasmejan ni več potrebno biti, ker filter lahko popravi tudi to.
Težnja lepote, simetrije in nege obraza ni nekaj novega. Pravzaprav obstaja že vso človeško zgodovino in je veljala tudi kot znak kakovostnejšega genskega materiala in večje odpornosti na bolezni, vizualno lepim ljudem je v življenju bojda lepše in bolje kot manj-lepim pa čeprav se standardi lepote stalno spreminjajo. Le da polepšave v zgodovini niso vsebovale plastičnih operacij. Snapchat, Facebook in Instagram znova močno spreminjajo način, kako ljudje dojemajo svoje telo, tokrat še bolj radikalno kot kdaj poprej.
Meni se vse te filtrirane obrazne podobe zdijo bolj pošastna različica človeških obličij, pri katerih je težnja po popolnosti povozila naravno. Verjamem, da filtri kvarijo splošno dojemanje lepega. Hkrati se zavedam, da je Snapchat dismorfija žal v porastu, družabna omrežja pa ustvarjajo nove in nove filtre.
Plastični kirurgi se bodo vse pogosteje srečevali z nerealnimi zahtevami zafrustriranih bolnih ljudi. Ostaja le vprašanje, kdo bo pri ustvarjanju vse bolj nerealnih oseb klonil prej.
Snapchat dismorfija – nova duševna bolezen vse večjega števila ljudi
Na to, da ljudje močno pretiravamo, opozarjajo tisti, ki imajo od tega največ koristi – plastični kirurgi v tandemu s psihologi. Žalostni zadnji krik mode, ki je tudi duševno bolezensko stanje predvsem med mladostniki (a nikakor le med njimi), se imenuje Snapchat dismorfija. Prizadeti si želijo s plastično operacijo doseči videz, kakršnega imajo na svojih najljubših filtrih družabnih omrežij.
Mladi s seboj h plastičnim kirurgom prinašajo fotografije, s katerimi kažejo, kakšni bi radi postali. Gre za podobe, ki postavljajo nerealna pričakovanja, saj predstavljajo fantazijsko različico posameznika. Kot so se izjasnili plastični kirurgi, mladim (in manj mladim) v realnosti večkrat niti ne morejo narediti želenega fotošopiranega nosu, ker njegov lastnik potem še dihati ne bi mogel normalno. Lahko bi govorili tudi o praktičnih posledicah zahtev za povečanje oči in spremembo oblike glave.
Če smo realni, ni nenavadno, da nekdo zboli za takšno motnjo, ko pa mu kot trlica suhe barbike in druge punčke z velikimi očmi in ustnicami, manekenke na ekranih, na reklamnih panojih, v knjigah in revijah, nato pa še družabna omrežje vse življenje kažejo, da izgleda drugače, kot velja za lepo. In še več, pokažejo tudi alternativo.
Na to, da ljudje močno pretiravamo, opozarjajo tisti, ki imajo od tega največ koristi – plastični kirurgi v tandemu s psihologi.
V iskanju nedosegljive popolnosti
Gre za iskanje popolnosti, ki je ni mogoče doseči. Pa tudi, če bi bilo »filtriran« videz moč doseči, bi oseba po plastični operaciji ob vnovični uporabi filtra videla še bolj suho, zglajeno … izumetničeno podobo sebe in vnovič želela postati še bolj »popolna«. Motnja je namreč duševne narave, prizadeti pa potrebujejo vse kaj drugega kot iglo ali skalpel, zato je v praksi vprašljiva tudi etičnost izvedbe takšne operacije.
Trend je še korak dalje od časov, ko so ljudje hodili k plastičnim kirurgom v želji, da bi imeli ustnice Angeline Jolie ali trebuh njenega bivšega moža. Še kot Kylie Jenner ni več tako moderno izgledati.
Kar 55 % plastičnih operacij v lanskem letu je bilo narejenih zato, da bi ljudje na selfijih videti bolje. Delež je narasel za 13 % glede na leto 2015 in nič ne kaže, da se bo trend obrnil.
Na družabnih omrežjih že leta razvijamo estetiko, ki ne dovoljuje neuspeha. Drugačnost, raznolikost ali edinstvenost v praksi niso nekaj, kar bi bilo spodbujano. Pa četudi nas prepričujejo, da je to nekaj, kar podpirajo. Večina uporabnikov zato skrbno objavlja, kar in kakor zahteva duh časa.
A te platforme, kjer le slike določajo, ali je nek trenutek/posameznik uspel ali ne, so radikalne in krute, pa čeprav jih uporabljamo prostovoljno (zopet le v primeru, če uporaba ni posledica družbene prisile). Poleg tega pa dokazano povzročajo anksioznost, depresijo, zaspanost, osamljenost in imajo negativen vpliv na samopodobo. Na kratko – delajo nas bolne.
Trend ustvarjanja vse bolj neralnih osebnosti
Javno razstavljena zasebnost hrani sistem, ki se ohranja s tem, da ljudje na njem stalno kažejo svojo pomembnost in popolnost ter ustvarjajo mehurček tržne moči, ki deluje predvsem na principu zavisti.
»OMG, si lepa!,« ena drugi stalno komentirajo najstnice, s katerimi prijateljujem. Le redko slišim, da bi to najstnikom, ki so teh besed najbolj potrebni, kdo povedal v živo. Hkrati opažam, da so vsakršne fotografije na družabnih omrežjih vse bolj premišljene, dovršene in obdelane. Ni važno, ali gre za pokrajino, hrano, selfi ali kaj drugega. Še nasmejan ni več potrebno biti, ker filter lahko popravi tudi to.
Težnja lepote, simetrije in nege obraza ni nekaj novega. Pravzaprav obstaja že vso človeško zgodovino in je veljala tudi kot znak kakovostnejšega genskega materiala in večje odpornosti na bolezni, vizualno lepim ljudem je v življenju bojda lepše in bolje kot manj-lepim pa čeprav se standardi lepote stalno spreminjajo. Le da polepšave v zgodovini niso vsebovale plastičnih operacij. Snapchat, Facebook in Instagram znova močno spreminjajo način, kako ljudje dojemajo svoje telo, tokrat še bolj radikalno kot kdaj poprej.
Meni se vse te filtrirane obrazne podobe zdijo bolj pošastna različica človeških obličij, pri katerih je težnja po popolnosti povozila naravno. Verjamem, da filtri kvarijo splošno dojemanje lepega. Hkrati se zavedam, da je Snapchat dismorfija žal v porastu, družabna omrežja pa ustvarjajo nove in nove filtre.
Plastični kirurgi se bodo vse pogosteje srečevali z nerealnimi zahtevami zafrustriranih bolnih ljudi. Ostaja le vprašanje, kdo bo pri ustvarjanju vse bolj nerealnih oseb klonil prej.
Zadnje objave
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.