Drugorazredna hrana za drugorazredno Evropo
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjem času se v medijih spet pojavila novica, ki to sploh ni. Namreč, da so prehrambni (pa tudi drugi proizvodi) istih proizvajalcev in iste cene, pri nas slabše kvalitete kot v zahodnih državah. Se pravi, da Johanna iz Bad Radkesburga svojim otrokom za 2,50€ kupuje Nutello z 20% večjim deležem lešnikov kot Ivanka iz Gornje Radgone, ki je dobila Nutello z več sladkorja, ker je ta pač cenejši od lešnikov. Isti proizvod, isti proizvajalec, ista cena, ista rasa, različna kakovost.
Vse bi bilo še nekako razumljivo, če bi bil boljši proizvod tudi dražji. Pač, zahodno je standard višji, minimalna avstrijska plača se nevarno približuje naši povprečni in naj pač Avstrijec plača za Nutello z večjim deležem lešnikov 4€. Toda, ne … pogosto so artikli pri njih še cenejši.
Da se to dogaja, je ljudem (še posebej tistim, ki se kdaj odpravijo preko meje po nakupih) že dolgo jasno. Toda končno so se začele stvari premikati. Namreč, nekatere države višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Madžarska) so v preteklih tednih opravile kemijske analize in ugotovile bistveno slabšo kvaliteto prehrambnih izdelkov na svojih policah v primerjavi s sosednjo Avstrijo. Zato so od EU zahtevale odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi.
Skoraj nas je že navdal ponos, v smislu; glej, zdaj pa bomo stopili skupaj in samozavestno zahtevali odpravo tega podcenjevalnega odnosa. Toda iz neznanega razloga to očitno ni v interesu naše države.
Že sama ideja izdelovati proizvod različne kvalitete za različne trge je sprevržena. Tudi v najbolj divjem kapitalizmu. In jih potem še prodajati kot enake in za isto ceno. In ob tem trditi, da je tako le zaradi različnega okusa (seveda, na vzhodu smo se v socializmu navadili na slabše proizvode, zato lahko daš v čokolado namesto kakava več cukra).
Toda slab okus ne ostaja le zaradi slabše hrane, pač pa zaradi odnosa naše države. Ta je pred dnevi poskrbela še za dodatno mero grenkobe. Na RTV Slovenija so namreč objavili novico, da je Inštitut za nutricionistiko, opravil »analizo« 22 (neznanih) izdelkov in ugotovili, da hrana ni slabše kakovosti.
To bi morala biti dobra novica, vendar ni!
Že v članku je jasno povedano, da inštitut ni opravil nobene prave analize hrane, pač pa le primerjal sestavine in podatke o hranilih vrednostih, ki so podani na embalažah. Tam seveda razlike v kakovosti niso zapisane. Bi pa jih verjetno opazili, če bi izdelek odprli, ga pogledali, poizkusili … Kdo je naročil in plačal tako površno «analizo«, ki sodi v rang drago plačanih raziskav in svetovanj, ki jih financiramo davkoplačevalci, so pa na ravni seminarskih nalog?
Očitno niso bili niti toliko pozorni, da bi pogledali, da je na čokoladi kupljeni v Sloveniji sestava poleg v slovenskem jeziku, zapisana še v slovaškem, češkem… in da gre očitno za izdelke namenjene vzhodnemu trgu.
In če so tri druge države v poglobljeni analizi (kjer so dejansko kemijsko analizirali sestavo izdelkov in ne le tega kar piše na etiketi) ugotovile, da so izdelki slabše kakovosti in so zahtevale spremembo, naša država, namesto da se jim pridružila, raje preko neke površne raziskave svojim državljanom še naprej razlaga, da si vse skupaj samo domišljajo.
Ali ni to nekaj, kar se nam dogaja že skozi vso zgodovino? In ne samo glede prehrane. Videti je, da sta manjvrednostni kompleks in drugorazrednost del nas. Ali so to v nas vgradila desetletja komunistične ureditve ali pa je to v kolektivni psihi slovanske duše? Morda oboje. Beseda Slovan pomeni suženj in kot take nas ne smatrajo le drugi narodi, pač pa se kot taki doživljamo tudi sami.
Še večja težava pa je, da tisti, ki bi nas morali voditi iz tega stanja, le to raje izkoriščajo in nas prepričujejo, da živimo v najboljši republiki, z najboljšim predsednikom, najboljšo ureditvijo in v čudoviti državi, z najlepšim mestom na svetu … Še ne tako dolgo nazaj smo verjeli, da v Nemčiji niti trava ne raste.
Kdo je resnično zmagal v drugi svetovni vojni? Če pogledamo iz 70 letne distance, je velika poraženka zagotovo vzhodna Evropa.
In če druge države tega območja počasi vstajajo iz mlake samouničevanja, se včasih zdi, da mi raje vztrajamo v njej … ker ne znamo in ne zmoremo živeti zunaj nje. Ali pa so nas v to prepričali tisti, ki nočejo zdravih, samozavestnih in svobodnih državljanov? Ker takšni verjetno ne bi pojedli vsega sranja, ki nam ga servirajo. V dobesednem in prenesenem smislu.
Vse bi bilo še nekako razumljivo, če bi bil boljši proizvod tudi dražji. Pač, zahodno je standard višji, minimalna avstrijska plača se nevarno približuje naši povprečni in naj pač Avstrijec plača za Nutello z večjim deležem lešnikov 4€. Toda, ne … pogosto so artikli pri njih še cenejši.
Ne gre samo za Nutello…
Da se to dogaja, je ljudem (še posebej tistim, ki se kdaj odpravijo preko meje po nakupih) že dolgo jasno. Toda končno so se začele stvari premikati. Namreč, nekatere države višegrajske skupine (Češka, Slovaška, Madžarska) so v preteklih tednih opravile kemijske analize in ugotovile bistveno slabšo kvaliteto prehrambnih izdelkov na svojih policah v primerjavi s sosednjo Avstrijo. Zato so od EU zahtevale odpravo dvojnih meril pri kakovosti živilskih izdelkov pod isto blagovno znamko za prodajo na trgih v vzhodni in zahodni Evropi.
Skoraj nas je že navdal ponos, v smislu; glej, zdaj pa bomo stopili skupaj in samozavestno zahtevali odpravo tega podcenjevalnega odnosa. Toda iz neznanega razloga to očitno ni v interesu naše države.
Kdo je resnično zmagal v drugi svetovni vojni? Če pogledamo iz 70 letne distance, je velika poraženka zagotovo vzhodna Evropa.
Grenak priokus...
Že sama ideja izdelovati proizvod različne kvalitete za različne trge je sprevržena. Tudi v najbolj divjem kapitalizmu. In jih potem še prodajati kot enake in za isto ceno. In ob tem trditi, da je tako le zaradi različnega okusa (seveda, na vzhodu smo se v socializmu navadili na slabše proizvode, zato lahko daš v čokolado namesto kakava več cukra).
Toda slab okus ne ostaja le zaradi slabše hrane, pač pa zaradi odnosa naše države. Ta je pred dnevi poskrbela še za dodatno mero grenkobe. Na RTV Slovenija so namreč objavili novico, da je Inštitut za nutricionistiko, opravil »analizo« 22 (neznanih) izdelkov in ugotovili, da hrana ni slabše kakovosti.
To bi morala biti dobra novica, vendar ni!
Že v članku je jasno povedano, da inštitut ni opravil nobene prave analize hrane, pač pa le primerjal sestavine in podatke o hranilih vrednostih, ki so podani na embalažah. Tam seveda razlike v kakovosti niso zapisane. Bi pa jih verjetno opazili, če bi izdelek odprli, ga pogledali, poizkusili … Kdo je naročil in plačal tako površno «analizo«, ki sodi v rang drago plačanih raziskav in svetovanj, ki jih financiramo davkoplačevalci, so pa na ravni seminarskih nalog?
Očitno niso bili niti toliko pozorni, da bi pogledali, da je na čokoladi kupljeni v Sloveniji sestava poleg v slovenskem jeziku, zapisana še v slovaškem, češkem… in da gre očitno za izdelke namenjene vzhodnemu trgu.
In če so tri druge države v poglobljeni analizi (kjer so dejansko kemijsko analizirali sestavo izdelkov in ne le tega kar piše na etiketi) ugotovile, da so izdelki slabše kakovosti in so zahtevale spremembo, naša država, namesto da se jim pridružila, raje preko neke površne raziskave svojim državljanom še naprej razlaga, da si vse skupaj samo domišljajo.
Na vzhodu nič novega …
Ali ni to nekaj, kar se nam dogaja že skozi vso zgodovino? In ne samo glede prehrane. Videti je, da sta manjvrednostni kompleks in drugorazrednost del nas. Ali so to v nas vgradila desetletja komunistične ureditve ali pa je to v kolektivni psihi slovanske duše? Morda oboje. Beseda Slovan pomeni suženj in kot take nas ne smatrajo le drugi narodi, pač pa se kot taki doživljamo tudi sami.
Še večja težava pa je, da tisti, ki bi nas morali voditi iz tega stanja, le to raje izkoriščajo in nas prepričujejo, da živimo v najboljši republiki, z najboljšim predsednikom, najboljšo ureditvijo in v čudoviti državi, z najlepšim mestom na svetu … Še ne tako dolgo nazaj smo verjeli, da v Nemčiji niti trava ne raste.
Kdo je resnično zmagal v drugi svetovni vojni? Če pogledamo iz 70 letne distance, je velika poraženka zagotovo vzhodna Evropa.
In če druge države tega območja počasi vstajajo iz mlake samouničevanja, se včasih zdi, da mi raje vztrajamo v njej … ker ne znamo in ne zmoremo živeti zunaj nje. Ali pa so nas v to prepričali tisti, ki nočejo zdravih, samozavestnih in svobodnih državljanov? Ker takšni verjetno ne bi pojedli vsega sranja, ki nam ga servirajo. V dobesednem in prenesenem smislu.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
2 komentarja
biljan
Hofer? Hlad v trgovinah, hlad in neprijaznost v (preutrujenih?) trgovkah in nekakovost. Včeraj smo kupili pomaranče, ki so verjetno še letnik 2016 tako suhe in zanič so bile. Nedavno že nagnite paprike v kozarcu, žal iz Kamnika. Če nekega izdelka ni, se ne opravičijo, ampak te nahrulijo. Kakšen Ho-fer, nampak No-fer oziroma v slovenščini NE-POŠTEN. Le kdo je dovolil popolno okupacijo Slovenije s temi tujimi trgovskimi družbami in, kdo je v Sloveniji sploh še opravičen govoriti o njihovem boju za osvoboditev 1941-1945 in prizadevanjih za samostojnost 1990-1991.. Še nikdar v zgodovini nismo bili tako okupirani kot smo sedajsaj dovoljujemo,da ves dobiče odteće v tujino..
PeterX2
Ko multinacionalke vstopijo na določen trg vedno preverijo obstoječe izdelke na trgu, ker so ti izdelki referenca okusa trga. Potem multinacionalke priredijo svoje izdelke lokalniim okusom. Ker je bila npr. viki krema še večji "cuker" kot pa je obstoječa slovenska nutela to pomeni, da je nutela takšna kot je kljub vsemu "dvignila" raven kakovosti živil.
Torej multinacionalnke prvenstveno ne dobavljajo slabših izdelkov, ker bi bili 2. razredni državljani EU ampak, ker so ostali produkti drugorazredni (jaz bi rekel, da se trudijo biti podobni kot ostali). Hiter prehod okusa iz viki kreme na nemško nutelo bi za ferrero bil manj uspešen kot pa v primeru, da naredijo nutello malo bolj podobno viki kremi...
Največ bi slovenski potrošnik naredil, da bi kupoval kvalitetnejše in cenejše izdelke. Le tako, bi vse proizvajalce (ne le ferrero, P&G, henkel...) slovenski potrošnik prisilil, da mu prodajo boljše/drugačne proizvode.
Ali obstaja alternative nuteli in viki kremi? da. Npr nutoka v hoferju je ena od njih. Je enaka za vse trge v evropi Kako to vem? po tem ko sem prebral raziskavo potrošniške organizacije.
in kako da slovenci ne ne kupujejo nutoke namesto nutele?
1. ker smo kot pobalkanjen narod mnogo bolj izpostavljeni reklamnim sporočilom
2. Ker nam je škoda investirati denar v članarino za potrošniško organizacijo in raje beremo reklame v letakih kot pa razikave potrošniške organizacije.
ps. V članku bi lahko bolše definirali pojem "zahodna evropa". V VB je nutela (na mojo žalost) enaka kot v sloveniji
ps. ps. Ravno za nutelo je bila opravljena raziskava kjer so ugotovili, da je nutela enaka za vso evropo razen za nemčijo, kjer vsebuje več kakava. Torej ni le ptorblem "vzhodne evrope" pač pa vse evrope razen nemčije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.