Včeraj so na koalicijskem vrhu predstavniki vladnih strank podprli predlog novega zakona o 2. tiru Divača-Koper, ki je bil v javni obravnavi štiri delovne dni; predvidoma ga bodo v četrtek poslali v DZ za obravnavo po hitrem postopku.
Poleg še nekaterih tem, ki so jih obravnavali, je finančna ministrica koalicijske partnerje seznanila tudi s ponovitvijo celotnega postopka izbire dveh nadzornikov Slovenskega državnega holdinga.
Omenjeni zakon je vlada objavila v petek, tako da se vsa zainteresirana javnost z njim ni mogla seznanjati niti en teden. Po besedah odgovornih na Ministrstvu za infrastrukturo se zdaj tako mudi, ker smo se prijavili na razpis za evropska sredstva.
In kakšno mnenje naj si o vsem skupaj ustvarimo državljani, ki zadnji dve leti in pol spremljamo vse te zmedene, dvolične, celo protislovne odločitve aktualne vlade, ko je govora o gospodarstvu?
Spomnimo, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je ob zaslišanju kandidatov za ministre v DZ jeseni 2014 dejal, da lahko na 2. tir kar pozabimo, ker da ni realnih finančnih možnosti za projekt.
Kakšno mnenje naj si o vsem skupaj ustvarimo državljani, ki zadnji dve leti in pol spremljamo vse te zmedene, dvolične, celo protislovne odločitve aktualne vlade, ko je govora o gospodarstvu?
Izjava je takrat dvignila veliko prahu, največ v Luki Koper, ki je od takrat v ne ravno dobrem odnosu z vlado. Ta odnos je dosegel vrhunec lani poleti, ko se je zaradi imenovanja določenih novih vodilnih Luke, ki naj ne bi bili naklonjeni slovenskemu lastništvu pristanišča, uprlo praktično celotno mesto.
Zdaj pa smo pred »urgentnim« sprejemanjem zakona o 2. tiru v nekaj dneh, ker da se mudi pri evropskih sredstvih. Že otroku enostavno mora biti jasno, da tu nekaj ni v redu.
Poglejmo vsaj nekaj dejstev, ki se jih lahko zapiše za drugi tir. Dejstvo je, da je koprsko pristanišče vitalnega pomena za slovensko gospodarstvo. Dejstvo je, da se bo investicija v izgradnjo 2. tira povrnila, vprašanje je samo, v koliko letih ali desetletjih. In dejstvo je, da se bo za državno investicijo, ki se trenutno vrti okoli kar dobre milijarde evrov, našlo kar nekaj deležnikov, ki bi radi sodelovali.
V zadnjem mesecu in pol pa je na mizi še eno dejstvo, obstaja namreč civilna iniciativa Svet za civilni nadzor projekta drugi tir, kjer denimo sodelujejo Jože P. Damijan, Marko Pavliha in Emil M. Pintar in ki trdi, da je možno progo zgraditi za 500 mio evrov ceneje, z drugačno finančno konstrukcijo. Omenjena pobuda je poskušala v parlamentarno proceduro vložiti tudi svoj predlog zakona.
Kaj če poskusimo vse navedeno povezati in si ustvariti lastno mnenje? Samo od sebe se pojavi vprašanje, ali je projekt voden predvsem s strani lobistov in podjetij, ki bi imeli koristi od trenutnega vladnega predloga in so se ustrašili tehtne civilne pobude?
In kako to, da je infrastrukturni minister zdaj tak pristaš projekta, če je dobri dve leti nazaj prostodušno izjavil, da lahko na stvar pozabimo?
Kakšno gospodarsko politiko torej sploh vodi aktualna slovenska vlada oz. bolje, kdo jo vodi? Slika niti ni bistveno drugačna, če pogledamo kadrovsko politiko vlade v SDH, DUTB in državnih podjetjih.
Spomnimo se farse z nadzorniki NLB, plačnih manevrov vodilnih v DUTB in pa zadnjega aktualnega iskanja dveh nadzornikov SDH. Ta nista dobila podpore predvsem pri DeSUS-u in bo zato treba celoten postopek ponoviti, čeprav se aprila odloča o največji prodaji v zgodovini samostojne Slovenije – prodaji NLB.
Kdo vse torej pristavlja svoje lončke k več kot 10 milijard vrednemu premoženju v državnih podjetjih in kdo ima nadzor nad neposrednim kadrovanjem?
Imeti bi ga moral, vsaj načelno, premier ali pa vsaj finančni in gospodarski minister, izgleda pa vse kaj drugega.
Seveda se mudi, za jesen, ko bodo volitve je potrebno nabrat denar.
Če uspe projekt ki ga je predstavil Jože Duhovnik, jim podre že napeljan denar za njihove žepe.
To je tako kot Patria Pavček (Sistemska tehnika) predstavil tanke 8×8 na risalni deski, že napolnil leve žepe. Če bi uspel bi bili naši vojaki poskusni zajčki, projekt bi bil pa 3x dražji.
Podobno je TeŠ6 samo da so tam uspeli.
Ne morejo si privoščit še enega poloma (Sistemska tehnika)
Trasa drugega tira je popolnoma zgrešena, saj jo je zasnoval gradbeni minister v senci , baron in uradno neuravnovešena oseba Ivan Zidar, ki si je po izteku izgradnje avtocest v Sloveniji želel zagotoviti nadaljnje delo in velike zslužke. Predori so najdražji element cestnih in železniških tras, zato je podanikom ukazal, da sprojektirajo progo z računsko hitrostjo 160 km/h in s tem praktično zapovedal, da trasa v zahtevnem terenu poteka pretežno v predorih, tistih nekej kilometrov pa na viaduktih ali zeko dragih ukopih in nasipih.
Pocenitev gradnje je možna samo z drugo traso ijn z zmanjšano računsko hitrostjo, recimo 100 km/ h.
Opozoriti pa moram še na dejstvo, da je gradnja s predori tudi bolj zamudna in bo predvidoma trajala pet let. V kolikor bi izbrali cenejšo traso, bi gradnjo lahko skrajšali za tri leta, kar pomeni, da je še vedno možmno ujeti skrajni rok izgradnje z novo in cenejšo traso ob pogojih, da se vlada maksimalno angažira in sprejme še nekaj dodatnih zakonov, ki bi pospešili pripravljalana dela. Dosedanji vložek je malenkost v primerjavi s prihranki.
Ob cenejši trasi bi lahko dobili dvotirno progo in s tem opustili obstoječi tit, ki je neracionalno zasnovan, saj je plovica proge nižinska, polovica pagorska, kar pomeni neracionalno izrabo vlečnih sredstev in seveda daražji transport. Razen tega pa je vzdrževanje dveh ločenih tirov znatno dražje, kot vzdr
evanje dvotirne proge.
Razmišljati pa je potrebno tudi o širitvi luke Koper. V kolikor ta ne bo doegla vsaj 50 mio ton pretovora, bo nerentabilna in jo bo prehitela konkurenca: Reka in Trst, ki načrtujeta znatne širitve.
Prav tako je potrebno resno razmišljati z rekonstrukcijami in dogradnjami železniških prog v zaledju.Po grobih ocenah je potrenbo v relativno kratkem času vložiti vsaj 10 do 15 mrd, da bi usposobili proge in psotali konkurenčni sosedom. Če teh vlaganj ne bo, bosta luka in železnice obsojeni na stagnacijo in propad.
Sedaj je skrajni čas, da se Slovenija odloči za drugo,cenejšo traso in zgradi novo dvotirno progo med Divačo in Koprom za ustrezen denar. S tem ne bo prizadet proračun Slovenije in tudi ne prebivalci.
Še enkrat poudarjam, da je bila proga zasnovana tako, da bi bila čim dražja in bi navrgla čim večji dobiček Ivanu Zidarju. Sedaj se bodo z potratno zasnovano progo okoristli drugi Ivančki, plačali pa bomo mi, tako kot plačujemo TRŠ 6.
Čez leta pa utegnemo biti priča, ko bo v parlamentu delovala podobna komisija, kot deluje danes in ugoravlja politično odgovornost pri gradnji TEŠ6. Včeraj se je pred komisijo zagovarjal Borut Pahor, ki je pokazal, da ni bil dorasel funkciji predsenika vlade, da je bil in še vedno je popolnoma nesposoben, za vodenje česarkoli. Tudi kot predsenikdržave ne zna in ne zmore popolnoma nič. Nekja podobnega se obeta Cerarju, ki prav tako ne ve noič in je popolnoma nesposoben, kar kaže tudi s tem, da je njegova vlada poslala v parlament zakon, ki napoveduje katastrofalno investicijo drugega tira, Ta bo podobna polomija kot je TEŠ 6. Sedaj je predvidena gradnja samo enega tira.Zanesljivo pa bodo prevaranti, ki sedaj predlagajo to neumnost med gradnjo zahtevali še izgradnjo drugega tira in investicijo povečali na vsaj 2 mrd. S tem se bo nekaj posameznikov nesramno obogatilo, naivno ljudstvo pa bo plačevalo lopovščino.
Opozarjam tudi na nevarnost Čusovega zahkona, ki bi ga naj pripravili strokovnjaki. Tudi ta predlog je bolj ali manj prevara.
Rešitev je le v izbiri druge, cenejše trase, ki se izogne dragim objketom in predorom in s tem omogoči hitrejo gradnjo in s tem lovi rok dokončanja v letu 2022!