Druga nacionalizacija: Janko Veber zahteva razveljavitev razdelitve družbene lastnine

POSLUŠAJ ČLANEK
Niti največji škodoželjneži ne morejo prezreti, da je premier Miro Cerar tekom mandata storil tudi kaj pametnega. V sam vrh njegovih uspehov zagotovo sodi zamenjava obrambnega ministra Janka Vebra. Navihani Janko je vendarle presegel prag Cerarjeve bolečine, ko je fantaziral o Nemcih, prilepljenih na Telekomove žice, ter zaradi načrtovane (a nikoli izvedene) prodaje Telekoma ljudstvo malodane vabil nazaj v hoste.

Medtem poslanca Vebra (iz ministrstva se je vrnil v parlament) lovi konec aktualnega mandata, obenem pa očitno noče ostati nekje ob metli v kotu. Zato se na Facebooku zelo aktivno odziva na aktualno dogajanje ter pospešeno podpisuje raznovrstne peticije. Trenutno se je zelo zagrel za ustavno pobudo za razveljavitev razlastitve državljanov.

Če menite, da se je s tem zavzel za čim prejšnje poplačilo oropanih žrtev nacionalizacije s časa po 2. svetovni vojni, se pač motite.
Za razcvet tajkunov so najbolj zaslužni Mencinger ter rdeči baroni.

Kriminalna razdelitev certifikatov


Pisalo se je leto 1993, ko je prišlo, po mnenju vrlega Vebra, do nezaslišane nesramnosti. Državljanom so podelili lastniške certifikate. S tem so izgubili »skupno zasebno« lastnino in pridobili osebno. Kaj »skupna zasebna« lastnina sploh je, ne ve noben Zemljan. Nič čudnega, da pošten državljan od nje nikoli ni imel popolnoma nič. Edino partijski tajkuni so si iz nje postregli kolikor so pač zmogli. Državljani so torej končno nekaj dobili. Kaj je tu spornega?

V prvi vrsti Vebra muči dejstvo, da jih o tem na referendumu nihče ni nič povprašal. Odsotnost referenduma o nacionalizaciji leta 1945 ga ne moti. Oh kako kruta je država, ki ljudem kar daje, ne da bi jih vprašala, če sploh želijo. Sramota, vredna presoje evropskega sodišča.

Čez noč smo Slovenci postali delničarji. Nekateri so certifikate prodali takoj, ko se je dalo, za bagatelno ceno, drugi zavrgli. Zgolj peščica je poznala pravo moč delnic in kolikšno premoženje lahko prinese njihova bodoča rast. Te ljudi danes imenujemo tajkuni in zrasli so po zaslugi vrlih socialistov.

V komunizmu so ljudje poznali delovanje finančnih trgov približno toliko kot demokracijo in svobodo govora – zanemarljivo malo. Tedaj cenjeni ekonomist Jože Mencinger je svetoval uporabo lastniškega certifikata kot nadomestek toaletnega papirja. Njegove besede so meso postale in mnogi so nasvet s pridom izkoristili. Nič hudega sluteči delavci so se zato delnic čimprej odkrižali. Zna biti, da danes visi Mencingerjeva slika na steni vsakega spodobnega tajkuna.

Četudi bi bilo izvedljivo ...


Veber se torej v resnici zavzema za razveljavitev razdelitve družbene lastnine. Posledice pa? Pustimo ob strani, da je to neizvedljivo. Nobeno sodišče ne bo izrekalo sodbe, ki bi veljala za nazaj. Del premoženja vseh državljanov bi bil nacionaliziran. Po domače povedano, ukraden.

Odveč je dodati, da bi vrnitev lastnega certifikata tajkune prizadela kakor medveda rani pik komarja. Upravičenost vseh teh nebuloz Veber celo povezuje s povrnitvijo silnih milijard iz davčnih oaz.

Utvarja si, da bi ob ponovni nacionalizaciji ubogi tajkun, ves prestrašen, nemudoma privlekel svojo malho z milijardami in jih izročil, hja najbrž kar njemu, Chucku Norrisu slovenske politike.

Žal se ti scenariji uresničijo zgolj v glavah, ki jim je črna luknja posrkala vso zdravo pamet.

Za razcvet tajkunov so najbolj zaslužni Mencinger ter rdeči baroni. Certifikati so razdeljeni, denar naložen v oazah. Nazaj bo morda prišel z znižanjem obdavčitve dohodkov iz kapitala. Vebrove grožnje ga ne ganejo, ker ne nasede tako hitro kot slovenski volivec
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike