Druga »koronska« Velika noč - kako jo bomo praznovali letos?

Pred nami je že druga Velika noč, ki jo bomo praznovali v razmerah epidemije koronavirusa. A za razliko od lanskega leta, ko je bila država v popolnem zaprtju, bo letos marsikaj drugače. Škofje vernike vzpodbujajo, da se praznovanja udeležijo, kolikor je le mogoče, v živo v cerkvah.

Župniki in drugi pastoralni delavci iščejo inovativne načine, kako izpeljati obredje Velikega tedna na način, da se v skladu z ukrepi, navodili in zmožnostmi čim bolj približajo vernikom, ki so jim zaupani v oskrbo. Pri tem pa včasih glede kakšne smernice, ki je preveč »neživljenjska« tudi zamižijo na kakšno oko.

Slovenski škofje tako vernike kot duhovnike vzpodbujajo, da pri praznovanju velikonočnih praznikov upoštevamo odloke slovenske vlade, priporočila NIJZ in vsa splošna higienska priporočila za ohranjanje zdravja in preprečevanje širjenja epidemije.

Verniki naj se bogoslužij udeležijo v domači župniji v živo, prenos le v resnih okoliščinah – v praksi sicer brez njih večinoma ne bo šlo

Škofje vernike pozivajo, da se bogoslužij udeležijo v svojih domačih župnijah v živo in osebno prejmejo tudi zakramente. Spremljanja prenosov bogoslužij pa naj se verniki poslužijo le v primeru, če resne okoliščine (denimo pripadnost rizični skupini za okužbo) onemogočajo udeležbo v cerkvi.

Glede na omejitev, da je v cerkvah lahko en vernik oz. člani enega gospodinjstva na 30 kvadratnih metrov površine, pa v večino slovenskih cerkva lahko pride le med 10 in 15 odstotkov vernikov, ki se obredov običajno udeležujejo. Za tiste, ki v cerkev zaradi prostorskih omejitev ne bi mogli vstopiti, škofje dovoljujejo, da se jih do 10 zbere pred cerkvijo in od tam spremlja bogoslužje, ostalim pa priporočajo ogled prenosa.

»Duhovniki lahko bogoslužja neposredno prenašajo le, če je to potrebno, pri tem pa naj vedno pazijo na spoštljivo obhajanje svetih skrivnosti,« so še zapisali. V vseh župnijah, kjer smo preverili, kako bodo potekala praznovanja v praksi, bodo z ustaljenimi prenosi bogoslužij nadaljevali tudi v velikem tednu.

Zanimalo nas je, zakaj so škofje tako zadržani do prenosov bogoslužij po spletu. Po besedah tiskovnega predstavnika slovenske škofovske konference Tadeja Jakopiča gre za željo po tem, da bi, v kolikor je le mogoče, verniki prisostvovali bogoslužjem v živo. Ker so mnenja in usposobljenost duhovnikov glede izvajanja prenosov bogoslužij različni, tudi ne želijo, da bi med različnimi občestvi prihajalo do primerjanja in napetosti, ker bi ponekod prenose izvajali, drugod pa ne.

Nekateri duhovniki so prenose bogoslužij izvajali kar iz sob ali pisarn ter vključevali aktivnosti, ki so bile nedostojne, nas še opozori eden izmed duhovnikov, s katerim smo se pogovarjali, ki pa sam z dostojnim prenašanjem bogoslužja nadaljuje.

Velikih blagoslovov butar tudi letos ne bo

Že to nedeljo praznujemo cvetno nedeljo, ko se kristjani spominjamo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. Po slovenski tradiciji verniki v cerkev prinesemo butare in oljčne veje. Slovesni vstop v cerkev bo letos, kjer se bodo zanj odločili, potekal le ob spremljavi zvonov, ker pa se pred cerkvijo lahko zbere samo 10 oseb, ga bodo marsikje letos enostavno opustili, zelenje pa blagoslovili v cerkvi.

Pasijon, ki se bere na cvetno nedeljo in veliki petek, bosta brala en laik (ali diakon), ki bo bral celotno besedilo in duhovnik, ki bo bral Jezusove besede. Ponekod sicer razmišljajo, da bi pasijon posneli v naprej in tako omogočili sodelovanje več bralcev, a to že spada v »sivo cono« izven škofovskih smernic.

Umivanje nog letos odpade, češčenje križa enostavnejše, dodatna slovesna prošnja

Večerne obrede velikega tedna bodo župnije večinoma imele ob 18h, da se lahko verniki pred večerno omejitvijo gibanja vrnejo na svoje domove. Ponekod bodo tudi večerni obredi potekali v več terminih, da se jih lahko udeleži več vernikov.

Obreda umivanja nog na veliki četrtek letos ne bo. Po maši, ko se najsvetejše prenese v stranski oltar, pa bodo verniki češčenje opravili na svojih mestih v klopeh, ne da bi se približali oltarju. Podobno bo tudi s češčenjem križa na veliki petek, ko bo križ lahko poljubil le duhovnik, verniki pa ga bodo počastili s poklekom, poklonom ali klečanjem na svojem mestu v klopi.

Slovesnim prošnjam za vse potrebe bo letos dodana tudi prošnja za preizkušane v času epidemije.

Blagoslovi na pol ure ali »drive by«, procesij letos večinoma ne bo

Tradicionalni blagoslov ognja na veliko soboto zjutraj bo, vendar se okrog ognja naenkrat lahko zbere največ 10 oseb, ki prižgejo gobe in se nato odpravijo na svoje domove. Za češčenje najsvetejšega in blagoslov jedil veljajo enaka pravila kot za bogoslužja. Blagoslov jedil pa lahko duhovnik opravi tudi zunaj ob obpotnih znamenjih.

Pristopi župnij pri blagoslovih jedil bodo različni. Ponekod bodo jedila blagoslavljali v cerkvi na vsake pol ure ob predhodni najavi, drugod bodo blagoslov prenašali po spletu, nekateri pa bodo prenos kombinirali tudi z obliko »drive by« blagoslova, ko bo duhovnik blagoslavljal jedila, ki jih bodo verniki na določeno mesto pripeljali ali prinesli.

Tradicionalnih velikonočnih procesij letos večinoma ne bo. Škofje jih sicer dovoljujejo, a zaradi zakonskih omejitev bi se jih lahko udeležilo največ deset ljudi, zato jih v večini župnij ne bodo izvajali. Bodo pa duhovniki lahko na velikonočno nedeljo obhajali štiri maše v enem dnevu, da se jih bo lahko udeležilo več vernikov.

Bomo letošnjo Veliko noč praznovali brez petja?

Odlok vlade petje pri bogoslužjih izrecno prepoveduje, v kolikor je prisotno ljudstvo. Petje je dovoljeno le pri mašah brez ljudstva, ki so namenjene izključno prenosu. Po mnenju Komisije za liturgična vprašanja mora biti pri bogoslužju vsa glasba (instrumental, vokal) v živo. Škofje zato prepovedujejo predvajanje vnaprej posnetih pesmi, tudi če so bile posnete s strani vernikov, ki sodelujejo pri maši posebej za namen konkretnega bogoslužja.

Mnenja na tem področju so zelo deljena. Duhovniki se zavedajo, da nočejo iz bogoslužja narediti diskoteke, kjer bi predvajali glasbo z Youtuba ali podobnih posnetkov, nekateri pa v liturgijo vendarle vključujejo glasbo, ki jo posebej za namen konkretnega bogoslužja v naprej posnamejo župljani in tako olepšajo bogoslužje. Nekateri duhovniki bodo vendarle zapeli tudi vstajenjsko alelujo in hvalnico sveči na veliko soboto. Sicer pa bodo ključno vlogo pri praznovanju letošnjih praznikov imele orgle in zvonovi.

Kaj pa praznovanje v družinskem krogu?

Glede na odpor, ki ga imajo nekateri do prenosa bogoslužij po spletu in prostorske omejitve za obhajanje bogoslužij v živo, pa se pojavlja tudi vprašanje, ali lahko družina besedno bogoslužje opravi okrog svoje domače mize, kot »hišna« cerkev.

Na vprašanje, ali bodo na SŠK pripravili kakšna gradiva, ki bi ljudem omogočila primerno obhajanje bogoslužij v izrednih razmerah v družinskem krogu, smo prejeli odgovor: »Na SŠK pričakujemo, da se bodo verniki lahko osebno udeležili bogoslužij. V kolikor bo potrebno, bomo na SŠK pripravili gradiva, ki jih bodo lahko duhovniki posredovali vernikom.« Zaenkrat te potrebe še niso zaznali, saj tovrstnih gradiv še niso pripravili.

Navodila v skladu s trenutnimi razmerami, v primeru sprememb se lahko še spremenijo

Omenjene smernice so škofje sprejeli v začetku marca in veljajo za trenutno veljavne ukrepe. Glede na porast epidemije v zadnjih dneh in morebitno dodatno zapiranje bodo tudi smernice temu primerno prilagojene aktualnim odlokom in omejitvam.