Drago Nemec: Gospodarstvo kot kibernetski sistem in njegove značilnosti

Avatar
1

O kibernetskih sistemih je v javnosti bolj malo slišati. Mediji o njih kaj dosti ali skoraj nič ne napišejo. Številni bralci ne vedo, kaj ti sistemi sploh so in kakšne so njihove značilnosti, čeprav živimo med njimi in v njih ter smo z njimi tudi v stalni odvisnosti. O kibernetskih sistemih smo slišali na predavanjih v glavnem študentje naravoslovja in biotehnologije in menim, da je tako še danes. A kot v prispevku pojasnjuje mag. Drago Nemec, kibernetski sistemi obstajajo tudi na številnih drugih področjih.

Eden od teh sistemov je gospodarstvo kot ekonomski sistem. Značilnost le-teh je med drugim ta, da imajo sposobnost prilagajanja. To je sposobnost, da ohranijo svoj obstoj in da preživijo tudi pri poslabšanih pogojih okolja oziroma motnjah. Da bi kibernetski sistemi preživeli v spremenjenih pogojih, morajo spremeniti svojo strukturo. Zdravi ekonomski sistemi ostajajo tudi pri različnih motnjah zaradi njihove visoke kompleksnosti relativno stabilni. V primeru, ko niso sposobni vzpostaviti ravnovesja v spremenjenih razmerah na homeostatski način, pride do gospodarske krize. Homeostatski način pa pomeni način, da ostane pri teh sistemih tudi pri spremenjenih zunanjih pogojih njihova notranja struktura relativno stalna. Motnje v gospodarstvu in financah, ki je bila nekaj let nazaj, je povzročila velike pretrese na svetovnih trgih in velike socioekonomske posledice. Pri nas je bil zaradi nastopa te krize leta 2012 sprejet Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je bil izrazito varčevalno naravnan.

Pogosto slišimo, da se svet spreminja zelo hitro. Res se spreminja hitro in postaja vse bolj globalno ekonomsko soodvisen. Vendar se slovenska družba še zmeraj prepočasi prilagaja na spremenjeno ekonomsko okolje, za kar je več vzrokov. Na ekonomske sisteme vplivajo še zlasti: prekomerne zadolževanje in potrošnja, gospodarski kriminal, podnebne spremembe, vse večje pomanjkanje delavcev tako v gospodarstvu kot negospodarstvu, v tem letu koronakriza in še veliko drugih dejavnikov. Pandemija Covida-19 zagotovo predstavlja ogromno motnjo, ki že sedaj močno vpliva na naše in svetovno gospodarstvo. Da bo lahko preživelo, se je moralo na novo nastale razmere prilagoditi oziroma spremeniti notranjo strukturo. Nekatere prilagoditve so se na srečo pri nas in v svetu hitro uveljavile, ker so bile države prisiljene, če so hotele preživeti.

Vprašanje pa je, ali se bo uspelo slovensko gospodarstvo obdržati v optimalni kondiciji. Izgledi za to niso najboljši, saj se svetovno gospodarstvo, od katerega je slovensko močno

odvisno, ponovno ohlaja. K temu pa močno prispeva tudi pandemija navedenega virusa, ki je že močno znižala obseg proizvodnje in porabe.

Kibernetski sistemi so zapleteni in verjetnostni (stohastični), kar pomeni, da se njihovo prihodnje obnašanje ne da natančno predvidet. Določena motnja od zunaj namreč preoblikuje sistem v enega od možnih stanj, katerega posledica je tudi eden od možnih izhodov. Tudi človeška družba je tipičen kibernetski sistem, saj se težko predvidi, kako se bo obnašala pri različnih motnjah v prihodnosti. Zaradi trajno prisotnih negativnih vplivov iz okolja bomo tudi prisiljeni pri nas in po svetu močno spremeniti način življenja.

Različne motnje iz okolja vplivajo na gospodarstvo in ostale kibernetske sisteme vzajemno, kar privede do sinergijskega učinka (povečanega efekta). To pomeni, da je vzajemni učinek le-teh še toliko močnejši.

1 komentar

  1. Avtor povdarja: ”Tudi človeška družba je tipičen kibernetski sistem, saj se težko predvidi, kako se bo obnašala pri različnih motnjah v prihodnosti. Zaradi trajno prisotnih negativnih vplivov iz okolja bomo tudi prisiljeni pri nas in po svetu močno spremeniti način življenja.”
    Res je kot parvi avtor, da povprečn Slovenec ve zalo malo ali nič o kibernetiki. Zanimivo pa je da obstaj v ZDA Inštitut za lokalno samouresničitev, ki ga plačuje vlada in mu je uspelo pritegniti intelektualce iz celega sveta. V ZDA je aktualno vprašanje zlasti po 11.septembru kakšne sisteme razvijati, da bodo čimbolj prilagodljivi, torej odporni na šoke in krize.
    Ne boste verjeli ta institut pravi, da bi morali družbene sisteme graditi na osnovi znanj o tem kako se obnašajo naravni sistemi, ki so prilagodljivi in imajo visok preživetveni faktor.
    Odkrili so, da so najbolj prilagodljivi majhni a odprti in medseboj povezani sitemi.
    Če en del ne preživi se ostali deli od njega naučijo kaj je bilo narobe, da ni preživel in prolagodijo preživetveno strategijo. Zagovarjajo torej decentralizirane sisteme, kjer so posamezne manjše lokalne enote samostojne, neodvisne in čimbolj samozadostne a hkrati odprte in povezane ter se učijo druga od druge.
    Glede družbeno ekonomskega sistema zagovarjajo tezo, da se je temu modelu najbolj približal Švicarski model državne tipično decentralizirane uprave.
    Ko pišem o tem kako bi naj izgldala izvedba JJ ideje o decentralizaciji, ki je nujno povezana in soodvisna od sočasne debirokratizacije in fiskalne decentralizacije, črpam prav iz spoznanj in analiz tega inštituta (dostopen na internetu) in vede o kibernetskih sistemih, zato verjamem da nisem razumljen. Gre namreč za zelo zapleteno tematiko zlasti dokljer ne razumeš, da so osnovni principi zelo enostavni in logični. A z vstrajnim ponavljanjem se bomo ozaveščali in spoznavali zakaj je decentralizacija (kljub majhnosti, velikost- število za optimalno delovanje majinh sistemov ni ovira prej prednost) ključ za večjo blaginjo vseh državljanov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime