Seveda je prav, da smo nanjo ponosni, da jo vestno in zagnano uporabljamo in se zavedamo, da jo uporablja le slaba dva milijona ljudi. A tole branje je, kot provokativno nakazuje že naslov, posvečeno predvsem poskusom njenih sprememb.
Lahko govorimo o posebni obliki spreminjanja jezika, da bi bil ta “bolj vključujoč” in “spolno občutljiv” ali “vdiranju ideologije LGBT+ v jezik,” in "izživljanjem nad jezikom" – odvisno pač kateri pol te burne razprave poslušate ali vprašate.
Primer uporabe generičnega žeskega spola (vir: sociologija.si)
V Sloveniji je razprava na to temo razburila že večkrat, zadnjič lani, ko je Filozofska fakulteta v svojih internih dokumentih uveljavila “spolno občutljivo rabo jezika”. V primeru FF je to pomenilo, da sedaj tri leta vsi dokumenti kot nevtralni uporabljajo ženski spol, nato pa se ženski in moški spol kot nevtralna uporabljata izmenično. Takšno rabo sta v nekaterih dokumentih sprejeli tudi Fakulteta za socialno delo in Fakulteta za družbene vede.
Razpon “spolno občutljive rabe jezika” je sicer velik. Nekaj primerov tako pojasnjujejo Smernice za spolno občutljivo rabo jezika (npr. “Varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic izvoli Državni zbor”, “Med dijaki in dijakinjami je bilo 33 % žensk” ali na primer “Uspešna kandidatka ali kandidat bo predstavil ...” oz. “Uspešen kandidat ali kandidatka bo predstavila ...”. Poudarjeno je tudi iskanje ženskih oblik za samostalnike, ki jih do sedaj niso poznali (npr. mislec >> mislica/miselka), ki pa pozabljajo, da slovnični spol ni enak biološkemu.
Število dilem naraste pri pobudah za vključevanje “vseh drugih spolov”. Tam je med drugim svetovana uporaba spolno nezaznamovanih besed, kot so oseba, osebnost, človek, stranka, priča, žrtev, starši, otrok, ki naj bi se uporabljale namesto besed moški, ženska, deček, deklica, mama, oče … Tak manever je pred kratkim izvedlo mednarodno društvo za podporo in pomoč doječim materam LLLI. “V svojih dokumentih potiho spreminjajo izraze in poimenovanja. Doječa mama postaja doječi starš ali celo doječa družina, dojenje postaja hranjenje ali prsno hranjenje, nosečnica postaja noseč starš,” je ena izmed novinark tedaj zapisala na iskreni.net.
Nasploh naj bi se glede na jezikovne nasvete različnih aktivistov izogibali pojmom, ki bi definirali spol (namesto “Študent ali študentka naj vlogo odda najkasneje do konca meseca” naj bi spolno nevtralno zapisali le “Vlogo oddajte najkasneje do konca meseca”). Druga možnost rabe z istim namenom pa je uporaba ločil, kot so podčrtaji, vezaji in poševnice (Sogovornicam_kom in sodelavcem_kam se zahvaljujemo za podporo), kot to v prakso prevede na primer priročnik Legebitre Mavrica v žepu.
[caption id="attachment_241790" align="aligncenter" width="731"] Vir: Priročnik za mladinske delavke_ce in učiteljice_e: Mavrica v žepu[/caption]
Te nove oblike so v jezik prišle najprej kot nasveti, s katerimi bi bolj enakovredno vključili najprej ženske, kmalu zatem pa še “katerikoli spol”. A problem je nastal že med samimi aktivisti, jezikoslovci in križanci med njimi.
Nekateri zagovarjajo uporabo generičnega moškega spola, drugi si prizadevajo za širšo hkratno uporabo oblik za ženski in moški spol, tretji bi radi tudi generični ženski spol, četrti so za uporabo poševnice, a se z njimi ne strinjajo peti, ker naj bi poševnica nakazovala le binarnost spolov, ne pa tudi drugih možnosti “spoljenja”. Potem so tukaj še ti, ki bi to dilemo reševali s podčrtaji. In potem so še skupine, ki zagovarjajo uporabo oklepajev, pa tiste, ki verjamejo, da bi vse skupaj rešili pomišljaji …
Trenutni posegi v jezik so tako po oceni konservativnejših jezikoslovcev pa tudi nekaterih pravnikov marsikdaj nerazumni, absurdni in agresivni. Pogosto odražajo boj med različnimi skupinami, ki namesto z argumenti, svoje poglede marsikdaj soočajo z napadi na nasprotnike in lažmi. Svoje poglede kot norme večkrat poskušajo vsiliti potiho, pri tem pa so marsikdaj v nasprotju s slovenskim pravnim redom in načelom praktičnosti v jeziku.
Za konec še povezana misel Borisa A. Novaka: "Jezik ne prenese revolucionarnih dekretov. Jezik je starodavna in mogočna reka, ki se nenehno prenavlja. Vse in vsi ga uporabljamo, a ne pripada nikomur. Nismo gospodarice in gospodarji jezika: jezik vlada nam. Jezik zahteva igrivo spoštljivost in ljubezen. Z naporom, potrpežljivostjo in mojstrenjem je jezik mogoče kultivirati v smer določene občutljivosti. Ni pa jezika mogoče v celoti regulirati, še najmanj z aktivističnimi gesli."
Danes je svetovni dan materinščine. Čudovita je, ta slovenščina, gradnik moje identitete, naše države.
Dvojina in narečja so meni najljubši del, vso življenje pa bom stremela k temu, da jo negujem. ❤️
Vir: Priročnik za mladinske delavke_ce in učiteljice_e: Mavrica v žepu[/caption]
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.