Dragi bodoči predsednik/predsednica!
POSLUŠAJ ČLANEK
Modrost in razumnost - vedeti kaj je prav in tako tudi delati. Zdi se, da v predvolilni tekmi vsi kandidati točno veste, kaj je prav in dobro in kaj se za položaj za katerega kandidirate spodobi. Hitro pa se zgodi, da se v povolilni praksi vse vèdenje izgubi in so vaša dejanja neumna in nepremišljena. Kakšnega predsednika si želim v naslednjih petih letih?
Vse neskončne debate o razvoju, spravi, povezovalnosti, posluhu za ljudi, poštenosti, pravičnosti, demokratičnosti in še bi lahko naštevala, so popolnoma brez smisla, če ni trdnega temelja. Predsednik bi moral v prvi vrsti služiti. Služiti ljudem, ki so ga izvolili na položaj in katerih predstavnik je. Služiti bližnjemu pa še zdaleč ni lahko.
Služiti pomeni žrtvovati se za drugega. Postaviti sebe in lobi, ki ti je do stolčka pomagal, na zadnje mesto ter dati prednost drugim. Dati prednost navadnim ljudem in ne lastnim vezam in poznanstvom. Potrebujemo predsednika, ki bo znal sebe in svoje politično zaledje žrtvovati za svoj narod in njegov boljši jutri, predsednika, ki bo znal v ključnih trenutkih povezovati, prevzeti odgovornost in voditi.
Služiš lahko samo nekomu, ki ga imaš rad. In res rad lahko imaš samo nekoga, ki ga dobro poznaš. Nihče se ne bo žrtvoval za tujca. Potrebujemo predsednika, ki dobro pozna slovensko realnost, ki pozna ljudi, njihove navade, rane, njihovo veselje, želje in težave. Potrebujemo predsednika, ki mu je mar za prihodnost Slovencev in dobro ve, kje vidi svojo državo čez deset, dvajset, sto let.
Služiti ne pomeni vedno ugajati. Nikoli ne moreš vsem ustreči, sploh če si voditelj ne. Potrebujemo predsednika, ki bo pogumno stal za odločitvami, čeprav bodo kritike letele z vseh strani. Vodenje države pač niso všečki, selfiji in sledilci na twiterju, ampak trdo delo, katerega sadovi so pogosto skriti pred očmi širše javnosti.
Služiti pomeni izvajati modre odločitve. Nihče od predsednika države ne pričakuje, da bo najpametnejši, da se bo na vse spoznal in bil popoln. Pričakujemo pa, da mu ne bo težko za nasvet vprašati svojih predhodnikov, strokovnjakov z leve in desne, tistih, ki vedo več kot on in se njihovih nasvetov držati. Kako zelo težko je to, ko si na vodilnem položaju in je na delu napuh? Če si državi pripravljen služiti, ni nič pretežko.
Mogoče so moja pričakovanja previsoka in želje utopične. Mogoče je slovenska realnost taka, da bomo na najpomembnejši položaj v državi izvolili dvornega norčka. Mogoče pa je ravno to tisto kar potrebujemo: smeh je pol zdravja.
Dragi bodoči predsednik/predsednica! Položaj na katerega kandidiraš nima, razen protokolarne, skoraj nobene funkcije. Naj to ne bo razlog za obup. S svojim zgledom lahko narediš mnogo več kot s sprejetjem nove zakonodaje. Lahko vlivaš upanje, da nas čaka lepa prihodnost, če se bomo le trudili zanjo. Lahko si nam svetla luč v časih, ko se nad nami zbirajo temni oblaki.
Največ pa boš naredil/la, če boš ljudem povrnil/la zaupanje v politike, ki vodijo državo. Navsezadnje smo vsi v istem čolnu.
Vso srečo na predvolilnih soočenjih!
Vse neskončne debate o razvoju, spravi, povezovalnosti, posluhu za ljudi, poštenosti, pravičnosti, demokratičnosti in še bi lahko naštevala, so popolnoma brez smisla, če ni trdnega temelja. Predsednik bi moral v prvi vrsti služiti. Služiti ljudem, ki so ga izvolili na položaj in katerih predstavnik je. Služiti bližnjemu pa še zdaleč ni lahko.
Služiti pomeni žrtvovati se za drugega. Postaviti sebe in lobi, ki ti je do stolčka pomagal, na zadnje mesto ter dati prednost drugim. Dati prednost navadnim ljudem in ne lastnim vezam in poznanstvom. Potrebujemo predsednika, ki bo znal sebe in svoje politično zaledje žrtvovati za svoj narod in njegov boljši jutri, predsednika, ki bo znal v ključnih trenutkih povezovati, prevzeti odgovornost in voditi.
Potrebujemo predsednika, ki bo znal sebe in svoje politično zaledje žrtvovati za svoj narod in njegov boljši jutri, predsednika, ki bo znal v ključnih trenutkih povezovati, prevzeti odgovornost in voditi.
Služiš lahko samo nekomu, ki ga imaš rad. In res rad lahko imaš samo nekoga, ki ga dobro poznaš. Nihče se ne bo žrtvoval za tujca. Potrebujemo predsednika, ki dobro pozna slovensko realnost, ki pozna ljudi, njihove navade, rane, njihovo veselje, želje in težave. Potrebujemo predsednika, ki mu je mar za prihodnost Slovencev in dobro ve, kje vidi svojo državo čez deset, dvajset, sto let.
Bi šlo brez všečkov in selfijev?
Služiti ne pomeni vedno ugajati. Nikoli ne moreš vsem ustreči, sploh če si voditelj ne. Potrebujemo predsednika, ki bo pogumno stal za odločitvami, čeprav bodo kritike letele z vseh strani. Vodenje države pač niso všečki, selfiji in sledilci na twiterju, ampak trdo delo, katerega sadovi so pogosto skriti pred očmi širše javnosti.
Služiti pomeni izvajati modre odločitve. Nihče od predsednika države ne pričakuje, da bo najpametnejši, da se bo na vse spoznal in bil popoln. Pričakujemo pa, da mu ne bo težko za nasvet vprašati svojih predhodnikov, strokovnjakov z leve in desne, tistih, ki vedo več kot on in se njihovih nasvetov držati. Kako zelo težko je to, ko si na vodilnem položaju in je na delu napuh? Če si državi pripravljen služiti, ni nič pretežko.
Mogoče so moja pričakovanja previsoka in želje utopične. Mogoče je slovenska realnost taka, da bomo na najpomembnejši položaj v državi izvolili dvornega norčka. Mogoče pa je ravno to tisto kar potrebujemo: smeh je pol zdravja.
Zgled šteje
Dragi bodoči predsednik/predsednica! Položaj na katerega kandidiraš nima, razen protokolarne, skoraj nobene funkcije. Naj to ne bo razlog za obup. S svojim zgledom lahko narediš mnogo več kot s sprejetjem nove zakonodaje. Lahko vlivaš upanje, da nas čaka lepa prihodnost, če se bomo le trudili zanjo. Lahko si nam svetla luč v časih, ko se nad nami zbirajo temni oblaki.
Največ pa boš naredil/la, če boš ljudem povrnil/la zaupanje v politike, ki vodijo državo. Navsezadnje smo vsi v istem čolnu.
Vso srečo na predvolilnih soočenjih!
PS: Čeprav se zavedam, da takih predsednikov ni in da smo vsi samo ljudje, ki delamo napake in ni nihče popoln, lahko vsaj sanjam kakšnega voditelja si za naslednjih pet let želim. Upam, da se do 22. oktobra opogumi še kdo, saj je dosedanji nabor skromen, pričakovanja in potrebe pa velike.
Avtorica kolumne je Eva Gregorc
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
Kraševka
APM, vse kar si napisal, je žalostna RESNICA !
Kraševka
Jezus je rekel:" Po njihovih delih jih boste sodili." Poglejmo, Kaj so v življenju ustvarili, kakšne službe so že opravljali, ali poznajo SLOVENSKO KULTURO, ki je starejša od zadnjih 50 let! Poglejmo če imajo urejeno DRUŽINO, ki je bila vedno temelj ZDRAVE DRUŽBE! Predvsem pa, ali znajo tudi kaj DELATI in ne samo govoriti!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.