Dr. Zagorc korigiral svoje sporočilo. Dr. Svetlič še vedno upa na izvolitev, a politika je že zagrizla v vabo

Zajem slike s predstavitve dr. Roka Svetliča pri predsedniku republike

Prejšnji teden je na twitterju dr. Saša Zagorc kandidata za ustavnega sodnika dr. Roka Svetliča posredno obtožil, da je na nekem lanskem posvetu na Ministrstvu za notranje zadeve izjavil, da naj država v skrajnem primeru, da zaščiti svojo vlogo gospodarja, strelja na migrante. Dr. Rok Svetlič je zanikal, da bi izjavil kaj takega, kar sta potrdila tudi prisotna na posvetu notranji minister Aleš Hojs in dr. Janez Čebulj, nekdanji ustavni sodnik.

Dr. Saša Zagorc je nato na Twitterju zapisal, da Svetliču ni pripisal pozitivnih stališč do streljanja na migrante, le da je dobesedno in veristično izpostavil njegovo izjavo, ki jo je dal na sestanku. Dr. Svetlič je svoja stališča podrobneje pojasnil na današnji predstavitvi kandidature pri predsedniku republike.

Že v ponedeljek je Svetlič predsedniku Pahorju, ki ga je predlagal za ustavnega sodnika, napisal pojasnilo, kjer je zatrdil, da omenjenih ali podobnih besed, kot mu jih je pripisal dr. Zagorc, ni izrekel. Šlo je za opozorilo, da lahko vsaka država, tudi demokratična, hitro zdrsne v stanje, ko razmer ne obvladuje več in začne uporabljati vsa sredstva za zagotavljanje svoje ozemeljske celovitosti.

V njem se tudi sprašuje, zakaj Zagorc ni interveniral že prej, če so se mu Svetličeva stališča zdela sporna. Pahorju še zatrdi, da  je vso svojo akademsko kariero posvetil varovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic.

V torek ob 13. uri je sledila še javna predstavitev kandidata za ustavnega sodnika, kjer je Svetlič svoja svetovno-nazorska stališča še dodatno razjasnil, predvsem s filozofskega vidika, saj je pravni filozof. V drugem delu je bilo govora tudi o posvetu na ministrstvu za notranje zadeve.

Svetličeva javna predstavitev v Predsedniški palači

Svoj odnos do ustavnega prava je pojasnil kot institut, v katerem so zapisane vse družbene vrednote. Filozofija po njegovo ni iskanje pravilnih odgovorov, temveč postavljanje pravih vprašanj. Njegov cilj je prispevati, da bo vsak človek lahko verjel, da ima v ustavnem pravu zaveznika.

Zatrdil je, da zagovarja človekove pravice in zaustavljanje kakršne koli možnosti sile. Računa na to, da bodo njegova dodatna pojasnila spremenila nastalo situacijo. Do glasovanja za ustavnega sodnika je še nekaj dni, do takrat pa je odprt za pojasnila in morebitna vprašanja poslancev, je povedal Svetlič.

Svetlič je povedal, da je neodvisen, in da za seboj nima nikogar: ne stranke, ceha, ali kakršne koli druge organizacije. Še vedno pa dopušča možnost, da je Zagorc njegove besede narobe razumel, kar sklepa iz njegovih nadaljnjih tvitov, kjer je svoje izvirne besede nekoliko omilil.

Zagorc korigiral na twitterju zapisane besede

Kot že rečeno, je Saša Zagorc svoje obtožbe kasneje korigiral. Zatrdil je, da ni mislil Svetliča obtožiti, da ima pozitiven odnos glede streljanja države na migrante. Po njegovem Svetlič ni razumel namena samega sestanka na ministrstvu, saj da je bila njegova razprava v neskladju s predmetom sestanka.

Izhodišče sestanka je bilo v tem, da naj se zakonsko uredijo situacije kompleksnih migracijskih kriz, ko obstoj države sploh ni ogrožen, Svetlič pa naj bi slednje izpostavljal kot relevantno. Trdi še, da je bil Svetlič na napačnem sestanku, oziroma “v napačni kinodvorani in gledal napačen film.” 

Kritiziral je tudi Svetličevo premiso o množicah migrantov kot nekaj, kar bi država smatrala za ogrožanje lastnega obstoja. Uporaba orožja bi hipotetično lahko bila predmet urejanja le v izrednem stanju, kar pa se ne bi urejalo po Zakonu o tujcih. Svetličeva logika je po njegovo notranje nekoherentna in deplasirana.

Na očitke o tem, da se je pozno odzval, Zagorc zatrjuje podobno kot v prvem primeru. Češ, da ga ne zanima njegovo mišljenje kot tako, ampak njegova legitimacija s strani oblasti in možnosti, da bi postal ustavni sodnik.

Dodal je še, da se strinja s Svetličevim argumentom, da se v javnem prostoru pretirano in neuravnoteženo poudarjajo nekatere vrednote, ki so bližje levemu političnemu polu. Po njegovem je še problem v tem, da predsednik države (kot predlagatelj ustavnih sodnikov za izvolitev v državnem zboru) nima ustreznega informacijskega kanala, da bi  pred predlogom za izvolitev pridobil ustrezno sliko o njegovi strokovnosti in siceršnji primernosti.

Kljub Zarogčevem pojasnilu leva politika zagrabila njegove besede

Čeprav je Zagorc naknadno modificiral sporočilnost svojega tviter napada na Svetliča, pa je za izogib politizaciji zadeve že prepozno.

V Levici so pojasnilo trditve ignorirali in Svetliča neposredno obtožili nečesa, kar ni rekel niti mislil.

Podobno je v izgovor v namišljenem kontekstu izjav za svojo nepodporo našla nepovezana poslanka Janja Sluga

 

Ne glede na Zagorčeva pojasnila je prepozno, da leva opozicija ne bi neresničnega sporočila zagrabila in ga vrgla v propagandni mlinček
Saga s Svetličem in Zagorcem se je tako čez vikend nadaljevala. Po začetni ekskluzivni bombi je dr. Zagorc umiril situacijo, kjer je zanikal, da bi mu pripisal stališče, po kateri naj država v skrajni sili strelja na migrante.

Njegovi argumenti so nato v glavnem ciljali na to, da Svetlič ni razumel namena sestanka, da ni bil kompetenten za samo udeležbo na njem, in naj posledično ne bi bil primeren za ustavnega sodnika.

Svetlič se je vmes moral zagovarjati, najprej s pismom predsedniku republike, ki ga je predlagal za ustavnega sodnika, nato pa še na torkovi javni predstavitvi, kjer je obrazložil še nekatera svoja stališča glede ustavnega prava in filozofije. Svetlič sicer še upa, da bodo njegova pojasnila omilila situacijo.

Tudi Zagorc jo kasneje definitivno je, a povprečnega spremljevalca osrednjih medijev ali pa vnaprej prepričanega poslanca v državnem zboru to ne zanima preveč. Bomba je naredila svoje, namišljeno obtožbo je zagrabila politika in jo vrgla v svoj politični propagandni mlinček. Že narejeno škodo in krivico kandidatu za ustavnega sodnika bo zato praktično nemogoče sanirati.

12 komentarjev

  1. Janja Sluga se naivno opira na dezinformacije in slepo sledi ocenam skrajno levičarske stranke združene levice, ima podobne poglede in ne morem verjeti, da je tako dolgo zdržala v normalni in konstruktivni stranki SMC, POČEVALŠEK pa mora imeti res dobre živce, da jo je tako dolgo prenašal, tipična levičarka, ki prisega na ideološko usmerjenost kandidata, ne pa na njegove sposobnosti in znanje na področju
    prava.

    • Tudi jaz tako mislim.
      Vprašamo pa se lahko, ali so primerni za USTAVNE sodnike, le ekstremni Levičarji?

      Kajti, ko kandidira nekdo, ki vsem priznava svobodo in človekove pravice, ga Levica
      takoj obmetava z LAŽMI.
      Kdaj bo kaznivo nekomu neopravičeno jemati dobro ime?

      Mislim, da so sodniki obdolžili Janšo, da je rekel novinarki Mojci Šetinc PRESTITUTKA.
      Ali ni mnogo hujše to, kar je o Svetliču izjavil Zagorc. To ni samo žalitev, ampak je LAŽ in NAKLEP, da se ga onemogoči pri imenovanju na določeno delovno mesto.

      Ko laži podprejo še profesorji in sodniki, je konec vladavine prava.
      Levica pač zagovarja REŽIM, kjer vladajo izključno samo njeni. Da je tak tudi predavatelj na pravni fakulteti, Zagorc, pa je živi obup.

  2. Laboratorij za negatvno selekcijo v Sloveniji odlično deluje.
    Izdelana je tehnologije in laboratorij je dobro opremljen.
    Tudi osebje je izobraženo in izurjeno za najrazličnejše primere in vedno posreduje pravočasno.
    Mafijska združba, ki obvladuje Slovenijo in jo dejansko uptavlja, upravlja tudi s tem znamenitim laboratoreijem, ki ji zagotavlja obstoj.
    Da ne bom abstrakten naj spomnim, da se je skoraj v polnem številu združba pokazala ob pogrebu enega izmed njih, to je dr. Ljuba Bavcona.
    Ta združba ve, kaj je potrebno za vladanje. Več elementov potrebuje in eden najpomembnejših je kadrovanje.
    Tega so do popolnsti izdelali že boljševiki pod slavnim Leninom in ga izmojstrili pod Stalinom.
    Slovenski komunisti so pravzaprav vse prekopirali od slavnih sovjetov, bolje rečeno, krvavih boljševikov, so na slovenska tla priesli tudi boljševistično kadrovsko politiko. Osnovno geslo te politike je: ni važno kar znaš, važno je, da si naš. Nepozabna kadrovaka avtoreuiteta je bla Lidija Šentjurc. Pod njenim budnim očesom se je iznedril marsikateri aparatčik, ki še danes sodi v najožji krog mafijske združbe.
    Tehnologija je jasna.
    Najpomembnejše je, da je naš.
    Danes je začetek kadrovskega postopka vseeno demokratičen. Lahko se prijavi več kandidatov. Mafijska združba preveri, kdo med prijavljanimi je naš? Kdo je popolnma naš? Istočasno pa tudi kdo ni naš in kdo je premalo naš. In tisti, ki jih kadrovka komisija mafijske združbe ne podppre, so deležni javnega linča, ki ga sprožijo neodvisni mediji. Teh je precej in imajo daleč nejvečji domet in vpliv. Ti mediji imajo čarobno moč. Spoobni so izvajati kadrovsko alikimjo. Iz osla so sposobni narediti genija, iz nobelovca pa osla.
    Mafijska združba ima bogate arhive iz katerih lahko privlečejo komoromotirajoče posnetke in obsujejo še tako perspektivnega kandidtata s takšno gojnico, da bo smredel celo življenje.
    Če dokazi niso dovolj prepričljivi, jih po potrebi tudi retuširajo ali prilagodijo. Nič zato, saj jih ovreči ni mogoče, ker so mediji na razpolago samo mafijski združbi.
    Tako sedaj potekata kar sva procesa hkrati, kar kaže na hiperaktivnost mafijcev.
    Svetliliča nočejo, Vizjaka pa rušijo.
    Oba obdelujejo v istem laboretoriju z enako tehnologijo po enakih protokolih.
    Če mafijski združbi ne bo uspelo, bo zavladala še večja panika in laboratorij bo pospešil delovanje.
    Igor pa bo občudoval doslednost laboratorijev.

  3. Imamo klasičen primer medijskega umora nekega nedolžnega človeka, ki ga je izvedel profesor ustavnega prava na pravni fakulteti v Ljubljani. In to ni bil slučaj, ali spodrsljaj, to zahrbtno dejanje je naredil zavestno in namerno. Pri tem ni važno ali je bil “umor” storjen po naročilu ali iz škodoželjnosti ali iz kakšnih drugih razlogov. Uničil in oblatil je “dobro” ime nekoga, ki si celo življenje, brez botorov iz ozadja, potrpežljivo in zavzeto ustvarja akadmesko kariero.
    Nizkotno in podlo!

  4. Ta primer bo samo pokazal že znano. Nekdo kandidira za neko pozicijo v javni upravi, ki ni ravno na listi leve politične opcije. Ker nimajo pametnega argumenta proti kandidatu, uporabijo najbolj skrajno opcijo – vržejo v medije lažno informacijo in jo potem umaknejo ali spremenijo. Levi mediji so v vmesnem času prvo informacijo dodobra razširili in že pripravili teren za javno mnenje. Po umiku ali spremembi prve izjave pa taisti mediji sploh ne poročajo. In v zraku obvisi prvo mnenje kandidata, ki sploh ni bilo izrečeno. Temu se reče medijski umor kandidata. Za takšne ali podobe stvari greš na zahodu na sodišče in si obsojen. Pri nas se ne bo zgodilo nič. Kandidatu pa bodo odrekli podporo, saj bodo umik ali spremembo izjave gladko preslišali. In potem pravijo, da je JJ diktator in da so njegovi tviti največji problem. Še enkrat se je pokazalo, da je laž največje orožje naše leve politične opcije. Zato pa je vse zlagano od upora proti okupatorju do povojnih dogodkov in do njihove osamosvojitvene drže pa vse do zavzemanja za svobodo ljudi v današnjih časih.

  5. Najprej človeška, strokovna, politična diskreditacija, potem politična in medijska likvidacija.
    Metode VOS, Ozne, UDB/UDV, SDV … so očitno še vedno uporabne, kadar je treba ustaviti in odstraniti koga, ki ni “naš”.
    In v takem primeru univerzitetnemu profesorju ustavnega prava dr. Sašu Zagorcu s PF UL celo “čivkanje/tvitanje” na kompromitiranem družabnem omrežju pride prav, saj on vendarle ni sicer medijsko demonizirani “maršal tvito”. On “čivka” v bran “naših”.

  6. Tale saga v kratkem opiše vse kaj je narobe z današnjo politiko:

    Svetlič kandidira za pomembno funkcijo.

    Njegov stanovski kolega mu vrže poleno pod noge z lažjo.

    Dva dni kasneje korigira svojo laž in pove kaj se je v resnici zgodilo.

    Mediji in politiki zavestno nadaljujejo z razširjanjem laži in jo uporabijo za diskreditacijo človeka, ker ne pripada njihovi opciji.

    Zavist, metanje polen pod noge, manipulacija, medijski fake news in strankarsko sektaštvo vse v eni zgodbi.

    Za bruhat. Janja Sluga pa je dokazala, da je bodisi funkcionalno nepismena bodisi pokvarjena do obisti. Oboje jo diskvalificira iz politične funkcije.

  7. A najhujše za krhko in ranljivo slovensko demokracijo ter zaskrbljujoče invalidno vladavino prava je to, da bo predsednikov kandidat za ustavnega sodnika dr. Svetlič po nezaslišano sovražnem ovaduško-inkvizitorskem “čivku” stanovskega kolega dr. Zagorca z ljubljanske univerze najbrž že četrti kandidat za ustavnega sodnika, ki ga poslanci DZ RS kljub ustreznim formalnim pogojem in veljavnim postopkom nazadnje ne bodo veljavno podprli in izvolili.

    Z vsakim neuspešnim postopkom izbire primernega kandidata za ustavnega in/ali katerega koli drugega sodnika ter z vsakim novim primerom nepoštenega in nedostojnega vedenja mnogih odločevalcev ter medijskih dreserjev javnega mnenja do kandidatov za najvišje funkcije v vrhovih sodne veje oblasti ter Ustavnega sodišča RS pa se drastično zmanjšujejo realne možnosti, da bi se za najzahtevnejše in najodgovornejše funkcije sploh še dejavno in požrtvovalno potegovali strokovno in etično najkompetentnejši ter najbolj delovno preverjeni pravniki in hkrati tudi najbolj široko razgledani, ugledni, suvereni, samostojni in neodvisni intelektualci.

    “Hlapčevski” politikanti ter ljudomrzniški medijski lovci na človeške glave bodo najbolj zaslužni, da se bodo v prihodnje za najzahtevnejše in najodgovornejše funkcije v tej državi potegovali le še skrajno nesamokritični avanturisti, bleferji in “slamnati” kandidati politično-kriminalnih ozadij iz podzemlja “vzporedne/globoke/ugrabljene države”, v kateri vlada mafijska metoda človeške, strokovne, politične in medijske diskreditacije ter nazadnje brezdušne likvidacije.

Komentiraj