Dr. Uroš Svete: Če se začnemo spraševati "vojska da ali ne", se lahko vprašamo kar "država da ali ne" (1. del)
POSLUŠAJ ČLANEK
Prejšnji teden je v slovenski javnosti završalo, ko je Ministrstvo za obrambo objavilo, da je bataljonska bojna skupina, ki jo Slovenija pripravlja v skladu z načrti zveze NATO, na testu pripravljenosti po NATO metodologiji dobila oceno "nezadostno". Vstala je tako stroka, ki že dalj časa opozarja na katastrofalno stanje v vojski, kot tudi politika ter laična javnost.
Za boljši vpogled v stanje v Slovenski vojski ter ločitev zrnja od plev smo se obrnili na dr. Uroša Sveteta, izrednega profesorja na Katedri za obramboslovje ljubljanske FDV in dobrega poznavalca varnostnih vprašanj.
V prvem delu intervjuja si preberite temeljito analizo vzrokov za trenutno (porazno) stanje ter širšo oceno sodobne vloge Slovenske vojske.
Kako komentirate nedavno nezadostno oceno Slovenske vojske po NATO metodi? Kaj menite o izjavi premiera Cerarja, da je šlo za namerno samoponižanje?
Šlo je za ocenjevanje po NATO metodologiji Creval, ki pa ga je izvedla Slovenska vojska sama; pri ocenjevanju je bil - kolikor je meni znano - prisoten predstavnik NATO oz. bolgarskih oboroženih sil. Rezultat je seveda znak za alarm; po eni strani presenetljiv, po drugi ne. Presenetljiv je, ker so bile zabeležene napake, ki se enostavno ne bi smele zgoditi glede na to, da je 72. brigada ukaz o oblikovanju bataljonske bojne skupine dobila že l. 2016.
Ni pa presenetljiv v smislu dejstva, da že nekaj časa poslušamo negativne ocene Slovenske vojske. Če se natančneje spomnimo teh ocen, je bilo rečeno, da je vojska sicer motivirana in dobro pripravljena, da pa so problemi s popolnjenostjo enot. Pri zadnjem ocenjevanju pa ni šlo le za kadrovske težave, temveč tudi za taktične in sinhronizacijske probleme enot znotraj bojne skupine.
Nad izjavo premiera Cerarja sem osebno presenečen. Lahko, da ima nekatere informacije, ki jih mi nimamo. Sam sicer dvomim v takšno razlago, možno pa je, da je šlo v ozadju za kaj več kot zgolj ocenjevanje – sploh glede na intervju s poveljnikom brigade v reviji Slovenska vojska, kjer je govoril o dobri pripravljenosti oz. oceni. V kolikor se izkaže, da izjava premiera temelji na realni oceni, so problemi Slovenske vojske še globlji.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob menjavi načelnika generalštaba kot enega razlogov navedla “politizacijo vojske”. Na kaj konkretno je po vaše s tem ciljala oz. na kakšen način se dogaja politizacija znotraj oboroženih sil?
Ne vem točno, kaj je s tem mislila, je pa to nevarna ocena glede na to, da vojsko nadzira minister, ki je civilna oseba. Res je, da so se v preteklosti pojavljali določeni očitki, denimo o udeležbi na proslavah združenja VSO. Morda je mislila na vse bolj neposredna opozorila vrha vojske politiki, da je potrebno nekaj storiti.
A dejstvo je, da je zamenjanega načelnika generalštaba imenoval minister iz iste stranke kot trenutna ministrica. Če je ministrica Katičeva dejansko zaznala politizacijo, bi morala ukrepati že prej.
Ob kroničnem pomanjkanju denarja za plače in opremo so kot razloge za stanje, v katerem se je znašla Slovenska vojska, poznavalci navajali tudi “negativno kadrovsko selekcijo”. Lahko konkretneje razložite vzroke zanjo in na kakšen način se je izvajala?
To je dejstvo, vzrokov zanj pa je več. S tem ko v Sloveniji ni več vojaške obveznosti, ima seveda vojska na razpolago bistveno bolj omejen kadrovski bazen. Poleg tega se osebno že dolgo ne spomnim, da bi se v medijih našle neke pozitivne informacije o Slovenski vojski – že leta se izpostavljajo vedno isti problemi, kar ima seveda svoje posledice.
Določen problem pa je tudi sam karierni sistem v vojski ter nasprotujoči si pogledi znotraj poveljniškega kadra. Ta se je od nekdaj delil: na tiste, šolane v Jugoslaviji, tiste, šolane na Zahodu, obramboslovce, ”teritorialce” itd.; na tiste, ki bi ohranili rodove v vojski, in tiste, ki bi jih združili itd. Zanimivo je tudi, kako obe brigadi Slovenske vojske sodelujeta s tujimi silami – 1. brigada se je pri vajah in drugače denimo zelo tesno naslonila na partnersko 173. ameriško zračno-desantno brigado.
Slovenska vojska sicer še vedno ima nek ugled v javnosti, predvsem z radikalno leve strani političnega pola pa od časa do časa pridejo pomisleki, da vojske sploh ne potrebujemo, češ da so sodobne grožnje povsem drugačne – informacijsko in hibridno bojevanje ipd. Kako odgovarjate na to?
Sam imam malo drugačno, manj enostavno mnenje o ugledu Slovenske vojske. Čeprav generalštab pogosto navaja uradne podatke o relativno visokem ugledu, je dejstvo, da vojska za razliko od večine drugih inštitucij nima neposrednega vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Dokler ni vojne, pravzaprav malo ljudi ve, kaj sploh počne; ko pa že pride v stik z ljudmi, denimo ob naravnih nesrečah, ljudje o njej seveda dobijo dober vtis.
Če bi vojska tudi dejansko bila tako ugledna, kot kažejo uradne statistike, ne bi imela problemov s popolnjevanjem. To, da se denimo trenutno usposablja 15 kandidatov za vojaka, je prava, realna in zaskrbljujoča slika. Po mojem mnenju je še posebej zaskrbljujoča podoba vojske med mladimi, torej tistimi, ki so ključni za njeno popolnjevanje. Zdi se mi namreč, da so ti do vojske postali zelo indiferentni.
Če pa se vprašamo “vojska da ali ne”, se lahko po mojem mnenju vprašamo tudi “država da ali ne”. Menim namreč, da obstajajo zelo realne hibridne grožnje, ki izkoriščajo neko “vrtičkarsko” ureditev družbe in njenega nacionalnovarnostnega sistema, zato potrebujemo nek prilagodljiv celosten varnostni ustroj.
Vendarle, dokler države ohranjajo vojaške strukture, bi bilo za nas to opuščati naravnost samomorilsko. Poleg tega mnogi v naši bližnji soseščini iz različnih razlogov celo ponovno obujajo ali širijo oboroževalne procese, drugod pa obnavljajo naborniške sisteme, npr. na Švedskem.
Na podobnem argumentu o nepotrebnosti vojske gradi tudi stranka Levica pri svojem predlogu za referendum, ali naj namenimo 1,2 milijardi evrov za formiranje dveh bataljonskih bojnih skupin, kar je po njihovo "norost" in služi le zahtevam zveze NATO, ne pa našim potrebam. Kako bi komentirali te trditve ter tudi pozive po izstopu Slovenije iz NATO?
Prvič, to ne more biti stvar, o kateri bi bilo na mestu odločati na referendumu, saj gre za izrazito strokovno vprašanje. Tudi mi ni znano, da bi se kje drugje o podobnem vprašanju odločalo na referendumu.
Drugič pa smo se Slovenci na referendumu odločili, da postanemo del NATO. Če si del nekega kluba, se seveda obnašaš po njegovih pravilih. Mi torej ne “počnemo nečesa za NATO”, ampak “smo del NATO”. Druga zgodba bi seveda bila, če bi imeli nov referendum in se odločili za izstop iz NATO.
Poleg tega se pri tem vprašanju v javnosti, pa tudi politiki, ponavadi izpostavlja le ta, “obveznostni” vidik članstva. Nihče denimo ne pove, da naš zračni prostor varujejo tuje sile iz zavezništva, saj zmogljivosti zračne obrambe Slovenska vojska dejansko ni razvila.
Za boljši vpogled v stanje v Slovenski vojski ter ločitev zrnja od plev smo se obrnili na dr. Uroša Sveteta, izrednega profesorja na Katedri za obramboslovje ljubljanske FDV in dobrega poznavalca varnostnih vprašanj.
V prvem delu intervjuja si preberite temeljito analizo vzrokov za trenutno (porazno) stanje ter širšo oceno sodobne vloge Slovenske vojske.
Kako komentirate nedavno nezadostno oceno Slovenske vojske po NATO metodi? Kaj menite o izjavi premiera Cerarja, da je šlo za namerno samoponižanje?
Šlo je za ocenjevanje po NATO metodologiji Creval, ki pa ga je izvedla Slovenska vojska sama; pri ocenjevanju je bil - kolikor je meni znano - prisoten predstavnik NATO oz. bolgarskih oboroženih sil. Rezultat je seveda znak za alarm; po eni strani presenetljiv, po drugi ne. Presenetljiv je, ker so bile zabeležene napake, ki se enostavno ne bi smele zgoditi glede na to, da je 72. brigada ukaz o oblikovanju bataljonske bojne skupine dobila že l. 2016.
Ni pa presenetljiv v smislu dejstva, da že nekaj časa poslušamo negativne ocene Slovenske vojske. Če se natančneje spomnimo teh ocen, je bilo rečeno, da je vojska sicer motivirana in dobro pripravljena, da pa so problemi s popolnjenostjo enot. Pri zadnjem ocenjevanju pa ni šlo le za kadrovske težave, temveč tudi za taktične in sinhronizacijske probleme enot znotraj bojne skupine.
Nad izjavo premiera Cerarja sem osebno presenečen. Lahko, da ima nekatere informacije, ki jih mi nimamo. Sam sicer dvomim v takšno razlago, možno pa je, da je šlo v ozadju za kaj več kot zgolj ocenjevanje – sploh glede na intervju s poveljnikom brigade v reviji Slovenska vojska, kjer je govoril o dobri pripravljenosti oz. oceni. V kolikor se izkaže, da izjava premiera temelji na realni oceni, so problemi Slovenske vojske še globlji.
Določen problem je karierni sistem v vojski ter nasprotujoči si pogledi znotraj poveljniškega kadra. Ta se je od nekdaj delil: na tiste, šolane v Jugoslaviji, tiste, šolane na Zahodu, obramboslovce, ”teritorialce” itd.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob menjavi načelnika generalštaba kot enega razlogov navedla “politizacijo vojske”. Na kaj konkretno je po vaše s tem ciljala oz. na kakšen način se dogaja politizacija znotraj oboroženih sil?
Ne vem točno, kaj je s tem mislila, je pa to nevarna ocena glede na to, da vojsko nadzira minister, ki je civilna oseba. Res je, da so se v preteklosti pojavljali določeni očitki, denimo o udeležbi na proslavah združenja VSO. Morda je mislila na vse bolj neposredna opozorila vrha vojske politiki, da je potrebno nekaj storiti.
A dejstvo je, da je zamenjanega načelnika generalštaba imenoval minister iz iste stranke kot trenutna ministrica. Če je ministrica Katičeva dejansko zaznala politizacijo, bi morala ukrepati že prej.
Ob kroničnem pomanjkanju denarja za plače in opremo so kot razloge za stanje, v katerem se je znašla Slovenska vojska, poznavalci navajali tudi “negativno kadrovsko selekcijo”. Lahko konkretneje razložite vzroke zanjo in na kakšen način se je izvajala?
To je dejstvo, vzrokov zanj pa je več. S tem ko v Sloveniji ni več vojaške obveznosti, ima seveda vojska na razpolago bistveno bolj omejen kadrovski bazen. Poleg tega se osebno že dolgo ne spomnim, da bi se v medijih našle neke pozitivne informacije o Slovenski vojski – že leta se izpostavljajo vedno isti problemi, kar ima seveda svoje posledice.
Določen problem pa je tudi sam karierni sistem v vojski ter nasprotujoči si pogledi znotraj poveljniškega kadra. Ta se je od nekdaj delil: na tiste, šolane v Jugoslaviji, tiste, šolane na Zahodu, obramboslovce, ”teritorialce” itd.; na tiste, ki bi ohranili rodove v vojski, in tiste, ki bi jih združili itd. Zanimivo je tudi, kako obe brigadi Slovenske vojske sodelujeta s tujimi silami – 1. brigada se je pri vajah in drugače denimo zelo tesno naslonila na partnersko 173. ameriško zračno-desantno brigado.
Če bi vojska tudi dejansko bila tako ugledna, kot kažejo uradne statistike, ne bi imela problemov s popolnjevanjem.
Slovenska vojska sicer še vedno ima nek ugled v javnosti, predvsem z radikalno leve strani političnega pola pa od časa do časa pridejo pomisleki, da vojske sploh ne potrebujemo, češ da so sodobne grožnje povsem drugačne – informacijsko in hibridno bojevanje ipd. Kako odgovarjate na to?
Sam imam malo drugačno, manj enostavno mnenje o ugledu Slovenske vojske. Čeprav generalštab pogosto navaja uradne podatke o relativno visokem ugledu, je dejstvo, da vojska za razliko od večine drugih inštitucij nima neposrednega vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Dokler ni vojne, pravzaprav malo ljudi ve, kaj sploh počne; ko pa že pride v stik z ljudmi, denimo ob naravnih nesrečah, ljudje o njej seveda dobijo dober vtis.
Če bi vojska tudi dejansko bila tako ugledna, kot kažejo uradne statistike, ne bi imela problemov s popolnjevanjem. To, da se denimo trenutno usposablja 15 kandidatov za vojaka, je prava, realna in zaskrbljujoča slika. Po mojem mnenju je še posebej zaskrbljujoča podoba vojske med mladimi, torej tistimi, ki so ključni za njeno popolnjevanje. Zdi se mi namreč, da so ti do vojske postali zelo indiferentni.
Če pa se vprašamo “vojska da ali ne”, se lahko po mojem mnenju vprašamo tudi “država da ali ne”. Menim namreč, da obstajajo zelo realne hibridne grožnje, ki izkoriščajo neko “vrtičkarsko” ureditev družbe in njenega nacionalnovarnostnega sistema, zato potrebujemo nek prilagodljiv celosten varnostni ustroj.
Vendarle, dokler države ohranjajo vojaške strukture, bi bilo za nas to opuščati naravnost samomorilsko. Poleg tega mnogi v naši bližnji soseščini iz različnih razlogov celo ponovno obujajo ali širijo oboroževalne procese, drugod pa obnavljajo naborniške sisteme, npr. na Švedskem.
Mi ne “počnemo nečesa za NATO”, ampak “smo del NATO”.
Na podobnem argumentu o nepotrebnosti vojske gradi tudi stranka Levica pri svojem predlogu za referendum, ali naj namenimo 1,2 milijardi evrov za formiranje dveh bataljonskih bojnih skupin, kar je po njihovo "norost" in služi le zahtevam zveze NATO, ne pa našim potrebam. Kako bi komentirali te trditve ter tudi pozive po izstopu Slovenije iz NATO?
Prvič, to ne more biti stvar, o kateri bi bilo na mestu odločati na referendumu, saj gre za izrazito strokovno vprašanje. Tudi mi ni znano, da bi se kje drugje o podobnem vprašanju odločalo na referendumu.
Drugič pa smo se Slovenci na referendumu odločili, da postanemo del NATO. Če si del nekega kluba, se seveda obnašaš po njegovih pravilih. Mi torej ne “počnemo nečesa za NATO”, ampak “smo del NATO”. Druga zgodba bi seveda bila, če bi imeli nov referendum in se odločili za izstop iz NATO.
Poleg tega se pri tem vprašanju v javnosti, pa tudi politiki, ponavadi izpostavlja le ta, “obveznostni” vidik članstva. Nihče denimo ne pove, da naš zračni prostor varujejo tuje sile iz zavezništva, saj zmogljivosti zračne obrambe Slovenska vojska dejansko ni razvila.
V jutrišnjem nadaljevanjem pogovora boste lahko prebrali, kako prof. Svete vidi slovensko zunanjo politiko ter pozicijo naše države v evropskih in severnoatlantskih odnosih, kaj meni o priznanju Palestine, odnosu ZDA-Evropa, kakšen pogled ima na bližnjevzhodna razmerja sil in na kibernetsko varnost.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
lukaab
češka republika je zgled sloveniji !
Alojzij Pezdir
Očitek sporne "politizacije vojske", ki ga je izrekla ministrica za obrambo Katič ob predčasni zamenjavi načelnika generalštaba SV, je prehud, da bi smela sama takoj zatem pomenljivo premolkniti in da bi smela vrhovni poveljnik SV Borut Pahor ter premier vlade RS dr. Miro Cerar brez vsakršnega nadaljnjega pojasnila ministrice brezskrbno in alibično še naprej gledati vstran od očitnih nedopustnosti.
Ker v politiki ni naključij, še zlasti v slovenski politiki ne, je povsem gotovo, da je bil ves "cirkus" okoli razvpite negativne ocene "elitne" vojaške enote, zaradi katere je ministrica predčasno odpoklicala in zamenjala že prej "spornega" načelnika GŠSV, temeljito pripravljen, zrežiran in tudi medijsko primerno široko razpihnjen. Očitno je ministrica za zamenjavo načelnika GŠSV, s katerim se menda že prej ni zmogla "uskladiti", potrebovala medijsko razpihnjen škandal, ki pa zagotovo tokat ni "onečastil" le za ministrico spornega "prvega generala" SV, ampak je postavil v nedostojno in sramotno luč vso SV in tudi celotno slovensko obrambno politiko, za katero pa je objektivno prva odgovorna prav resorna ministrica Katič.
Cerarjeva vlada RS in vladajoča koalicija SMC-Desus-SD bi se morali zavedati, da je polnopravno članstvo v zavezništvu Nato rezultat veljavne in najbolj demokratične referendumske odločitve večine državljanov RS, kar pomeni, da se ni mogoče poljubno in egoistično poigravati s tolmačenjem in bolj ali manj korektnim izpolnjevanjem strateško, politično, pravno, vojaško in finančno obvezujočih zavez, s katerimi smo si državljani RS referendumsko zagotovili kolektivno varnost v okviru močnega zavezništva Nato.
Samooklicanim "mirovnikom" in "pacifistom", ki ne zamudijo nobene priložnosti, da ne bi medijsko hujskali k izstopu RS iz zavezništva Nato ter celo k razpustitvi oboroženih sil SV, pa je treba ponoviti in kar naprej ponavljati pozabljeno dejstvo, da smo bili državljani RS v času totalitarne SFRJ obremenjeni z 20 odstotki BDP za potrebe JLA, medtem ko nam danes zavezništvo Nato omogoča "varnostni dežnik" nad našim ozemljem in akvatorijem ob formalni zahtevi po dveh odstotkih BDP za potrebe lastne obrambe in varnosti. A kot dobro vemo, zahtevani delež, podobno kot nekatere druge članice Nata, izpolnjujemo za zdaj komaj polovično (okoli odstotka BDP!), pa smo kljub temu enakovredno vključeni pod sodoben in učinkovit "varnostni dežnik" zavezništva Nato.
Vsekakor pa je več kot presenetljivo, da se ob vseh "škandalih" in "aferah", o katerih nam poročajo mediji, ne sestane in ne oglasi najbolj poklican in najkompetentnejši državni organ - Svet za nacionalno varnost RS. Očitno za tiste, ki bi ga zaradi pereče državno- varnostne in obrambne problematike morali že zdavnaj sklicati, še ni toliko slabo, da ne bi moglo biti še slabše!
Kugy
V sloveniji poteka neprestani boj med zagovorniki nekdanje oblasti in komunizma ter zagovorniki nove države v okviru Evrope in Nata. Prvi so kao levičarji ( pripravljeni na spremembe) drugi so desničarji( konzervativci -proti spremembam)
Pa razumi če moreš to logiko. Je mar čudno da pri nas nič ne stima.
Tone
Parazitom naj pipo davkoplačevalskega seska zaprejo pa bo dovolj denarja za vojsko ter zdravstvo pa še ostalo bo...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.