Dr. Teršek o tem ali je legitimiranje starejših z osebnim dokumentom za vstop v trgovino sorazmeren ukrep

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Eden od vladnih ukrepov, ki je vstopil v veljavo danes in je bil v nekaterih medijih deležen kritike, je uvedba izkazovanja istovetnosti za starejše od 65 let z osebnim dokumentom ob vstopu v trgovino. 

Namen je, da neupravičeni ne bi vstopali v trgovine med 8. in 10. uro ter pred zaprtjem obratovalnega časa, ko so te rezervirane za ranljive skupine. Ter da starejši od 65 let nakupov ne bi opravljali izven tega časa, saj jim zaradi zaščite njihovega zdravja to ni dovoljeno.  

Na vprašanje ali je ta ukrep sorazmeren in smiseln, pravnik dr. Andraž Teršek pravi, da "ukrep vlade ni namenjen in ne more, ali bolje ne sme biti namenjen temu, da bi veljal zaradi samega sebe, da bi bil sam sebi namen."

V uvodu svojega odgovora dr. Teršek poudarja, da so starejši v teh časih najbolj zdravstveno ogrožena skupina ljudi, ter tudi logistično najtežje poskrbijo za svoje temeljne življenjske potrebe, še posebej, če so prepuščeni sami sebi.

"Zato mora biti politika delovanja trgovin in drugih objektov, ki jih obiskujejo, ker jih v to silijo življenjske razmere in življenje samo, urejena in izvajana na način, ki bo zanje najbolj prijazen in najbolj učinkovit," pravi.

Zato po njegovem pri tem ni nobene potrebe po legitimiranju. "Edini razumni, pravno dopustni in legitimni cilj pri tem je, da se tem ljudem olajša življenje, olajša nakupe in podobne storitve. Nikakor pa ni namen tega ukrepa, da bi se nad ljudmi izvrševalo "oblastno dovoljevanje in prepovedovanje", ki bi bilo samo sebi namen.

Pri tem izpostavlja, da se je že zgodilo, da v trgovino ni bil dovoljen vstop osebi, ki je izgledala malo mlajša, kot bi morala biti - po odloku vlade. Ali pa, da se nosečnici ni dovolil vstop v trgovino, ker ni imela dovolj izrazitih znakov nosečnosti. Ali pa, da se osebi ni dovolil vstop v trgovino, ker je prišla 7 minut prekmalu ali 11 minut prepozno. Pa tudi, da se mlajši osebi ni dovolil vstop v sicer prazno trgovino, ker ni prišla ob "pravi uri."Takšna početja po nejgovem prepričanju niso le nedostojna in v nasprotju z duhom tega ukrepa, temveč so tudi sramotna.

"In spet pridemo do temeljnega vprašanja, podobno ali enako kot v času brez izrednih razmer: so odredbe oblasti namenjene samim sebi, ali človekoljubnemu in plemenitemu cilju, ki mu morajo slediti? Seveda je na mestu samo en odgovor: namenjene so drugemu cilju."

Zato po mnenju spoštovanega pravnika vsakršno nerazumno, nemara celo nesramno odstopanje od tega pomeni nespodobno, nespametno in zavržno držo in ravnanje tistih, ki morajo in bi morali skrbeti za učinkovito uresničevanje cilja, namena in duha takšne odredbe. In ljudem pomagati.

"Pridemo do sklepa: sklicevanje na uredbe in paragrafe, kot bi bili sami sebi namen, brez pameti, dostojnosti in bistre glave nima ničesar opraviti s pravom. Opraviti ima z etiko in osebnostjo ljudi na terenu (nadzornikov, varnostnikov), ki v danem trenutku, na konkretnem mestu in ob srečanju z določeno osebo uresničujejo ukrep in predstavljajo "oblast."

"Če se ob tem, ko to svojo nalogo opravljajo v nasprotju z njenim ciljem in namenom, vedejo kot nerazumni ljudje, ki jih "oblastno pooblastilo" zaslepi in preveč prevzame, potem gre za ljudi, ki niso pravi za to nalogo," še opozarja pravnik.

Pri tem namreč "končno ne gre več za pravo, ampak za razum, etiko, omiko in spodobnost," svojo argumentacijo zaključuje dr. Andraž Teršek.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki