Dr. Rosvita Pesek: duhovščina si je od nekdaj prizadevala za slovenščino in šole

Zavod sv. Stanislava Šentvid
POSLUŠAJ ČLANEK
Za mnoge nerazumen odpor šestdesetih poslancev do odprave diskriminacije osnovnošolcev, ki obiskujejo šole v zasebni lasti, glede na tiste v državnih šolah, buri duhove med konservativno in liberalno usmerjenimi intelektualci, predvsem pa med ustavnimi pravniki.

Da gre za argument moči nad argumentom prava, je včeraj za Domovino dejal tudi nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, dr. Ernest Petrič.

Danes se pa je oglasila tudi zgodovinarka in televizijska voditeljica dr. Rosvita Pesek ter v zapisu na Facebooku na kratko izpostavila zgodovinsko vlogo duhovščine pri gojenju šolstva in slovenskega jezika pri nas. 

Večina je namreč prepričana, da gre pri strahovitem nasprotovanju politične levice za ideološke predsodke do katoliških šol, česar žrtev so vsi ostali zasebni akterji, ki delujejo ali imajo interes delovati na področju vzgoje in izobraževanja.

Nad odločitvijo poslancev je šokiran tudi direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar, predvsem zato, ker je "mnogokrat pojasnjeval stvari, a vse zaman."

Dr. Rosvita Pesek (foto: Facebook)


Rosvita Pesek je včeraj v Odmevih vodila odmevno razpravo med zagovorniki in nasprotniki uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah.

Dvotretjinska levičarska parlamentarna večina se je namreč odločila obvoziti odločbo Ustavnega sodišča po odpravi neustavne diskriminacije tistih otrok, ki morajo za obvezno osnovnošolsko izobraževanje doplačevati, ker država javno veljavni program financira le 85 % in ne 100 %.

Peskova je v oddaji argumente proti izigravanju odločbe ustavnega sodišča po mnenju nekaterih izpostavila bolj, kot bi se za voditeljico spodobilo ter da se je opredelila v prid sledenju odločbi ustavnega sodišča brez posega v ustavo.

"Ne maram sprenevedavosti, še najmanj politične. Za 6 slovenskih osnovnih šol gre, zasebnih. 2 waldorfski, 2 montessori, eno katoliško, en inštitut po imenu…," pojasnjuje na svojem FB profilu.

Poudarja, da gre za zgodovinski spomin in za "en čuden recidiv proti Cerkvi, ki se vleče še iz nekih prejšnjih časov."

Duhovniki so ustanavljali prve slovenske šole


Ob pripravi dokumentarne oddaje se prav zdaj ukvarja z 200 letno zgodovino Slovencev in pri tem, kot piše, pogosto naleti na duhovščino in njena prizadevanja za slovenščino in šole.

Izpostavlja Antona Martina Slomška ki je ustanovil prvo visoko šolo v Mariboru, Antona Bonaventuro Jegliča, ki je ustanovil prvo povsem slovensko gimnazijo v Šentvidu Nad Ljubljano. Kasneje je škof Alojzij Šuštar poskrbel, da je po nastanku Republike Slovenije tam spet katoliška šola. Duhovnik je bil Matija Majer Ziljski iz Celovca, ki je pozival, da je treba v šolah po slovensko govoriti, kar je postalo pomemben del programa Zedinjene Slovenije.

"Ne morem mimo duhovščine na Primorskem v času fašistične Italije, ko so hoteli slovenščino iztrebiti. Duhovniki so ustanavljali župnijske šole, da se je v njih lahko po slovensko učilo. Prva slovenska založba je bila Družba svetega Mohorja iz Celovca …"


"Šole, slovenščina in duhovščina so od srede 19. stoletja stopale z roko v roki," izpostavlja doktorica zgodovine.

Gre za spoštovanje naših otrok in 6 osnovnih šol med 770!


Zdaj pa je prišel čas, ugotavlja Peskova, ko so "novi rodovi slovenskih politikov, ki premorejo 60 glasov v Državnem zboru, trdno odločeni, da bodo spremenili ustavo, samo zato, da jim ne bo treba izpolniti odločbe ustavnega sodišča."

Kot pravi, jih moti stališče ustavnih sodnikov, da morajo biti tudi zasebne šole za izvajanje javnega programa enako finančno podprte kot javne.

"In za to gre. Pustimo ob strani te čudne manire, da od odločb Ustavnega sodišča vedno pogosteje izpolnjujejo le tiste, ki so jim všeč, onih drugih pa ne."

Kot še zapiše Peskova, gre za 1200 otrok in 6 osnovnih šol med 770.  "In za politike, ki se iz zgodovine niso nič naučili…"

Direktor zavoda sv. Stanislava: boli, ker so za glasovali ljudje, ki jih spoštujem


Dr. Roman Globokar (vir: Facebook)


Odločitev poslancev ne gre v glavo tudi Romanu Globokarju, teologu in direktorju katoliškega zavoda, pod okriljem katerega delujeta katoliška osnovna in srednja šola: "S tem poslanci uvajajo novo prakso, kaj narediti, ko jim ni všeč razsodba ustavnega sodišča," opozarja, in dodaja da 0,7 % osnovnih šol, ki imajo zasebnega ustanovitelja, očitno ogroža 99,3 % javnih osnovnih šol, oziroma 30.000 € na mesec ogroža državni proračun.

"Zasebne šole naj ne bi dosegale standardov znanj v državnih šolah. Menda jih je strah razmaha katoliških in muslimanskih šol. Še eno osnovno šolo smo komaj odprli v 25 letih," pravi. 

Po njegovih besedah je ničkolikokrat pojasnjeval stvari in so skupaj iskali kompromisne rešitve, zdaj je pa jasno, da vse zaman.

"Najbolj boli, ker so za glasovali ljudje, ki jih spoštujem in ki vedo, kakšne so zasebne šole. Vedo tudi, da ne drži, kar se je govorilo v državnem zboru."

Kot pravi, je razočaran in žalosten ter je izgubil zaupanje v argumentiran diskurz v politiki.

"Vse je bilo vnaprej prešteto. Nikogar ne zanimajo argumenti." 

Za slovenske šole v lasti zasebnikov denarja ni, za podružnico ruske državne univerze v Kopru pa je:

Prav ob debati financiranja slovenskih šol v zasebni lasti je v Kopru svoja vrata uradno odprla Moskovska državna univerza V. M. Lomonosov, najstarejša in največja javna univerza v Rusiji. V Sloveniji bo prva njena podružnica v državah EU, naša oblast pa ji je v ta namen namenila pol milijona evrov proračunskih sredstev.

 

Kritični tudi na Twitterju


Namera poslancev, da zaobidejo odločbo Ustavnega sodišča, je močno razburila tudi številne slovenske tviteraše. Izbrali smo nekaj bolj vsebinsko sporočilnih.

Sistem državnih šol več kot očitno ljudem privzgaja premalo miselne širine:



Strankarska disciplina je bila včeraj na visokem nivoju:



Dogaja se diskriminacija otrok in njihovih staršev, ne učiteljev



Ugledni pravnik s kariero na Evropskem sodišču za človekove pravice meni, da na mednarodni ravni to ne bo šlo skozi



Posredi je strah:



Tako pa vidi nujo za obvoz odločitve ustavnega sodišča levičarski profesor in predsednik Alternativne akademije:



Za ideologijo gre ...





Toliko o visokih etičnih principov ustavnega pravnika na čelu države



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike