Dr. Roman Globokar o odnosu med Univerzo in Cerkvijo ter Sinodi mladih in njenih obetih (2. del intervjuja)

Martin Nahtigal
5
Martin Nahtigal
Vir foto: https://www.researchgate.net

V prvem delu intervjuja smo z dr. Globokarjem, odgovornim za univerzitetno pastoralo na področju ljubljanske nadškofije, spregovorili o letih, ko je vodil Zavod sv. Stanislava; o njegovem boju z državo na področju zasebnega šolstva ter dejavnostih in načrtih, ki jih ima na področju dela s študenti.

Prvi del intervjuja si lahko preberete tukaj: https://www.domovina.je/dr-roman-globokar-o-prvi-duhovniski-ljubezni-delu-s-studenti-in-boju-z-drzavo-1-del-intervjuja/

V nadaljevanju pa bomo govorili o praksah v tujini, pravnem odnosu med univerzitetno pastoralo in Univerzo v Ljubljani ter Sinodi mladih – kaj nam le-ta prinaša in kaj si lahko v slovenski mladinski pastorali zaradi nje obetamo v prihodnosti.

Gibate se veliko po tujini. Kakšne modele oziroma primere dobre prakse vidite v tujini na področju univerzitetne pastorale? Se lahko slovenska mladinska in univerzitetna pastorala česa nauči tudi tam?

Položaj v Sloveniji je v marsičem specifičen, saj je univerzitetno življenje razpršeno po celotnem mestu in nimamo nekega zakroženega univerzitetnega kampusa. Prav tako je večina študentov ob koncu tedna doma. Na večini tujih univerz obstaja neke oblike pastoralno središče znotraj kampusa in večina duhovnih dogodkov se dogaja v prostem času za študente, npr. v času kosila, v večernem času oz. ob nedeljah. Zaradi razpršenosti študijskih obveznosti in odsotnosti študentov ob koncu tedna taka oblika pastorale pri nas ni mogoča. Je pa tudi v teh velikih središčih vedno večji poudarek na individualnem spremljanju študentov in na oblikovanju manjših skupin. To sem opazil tudi na Irskem, kjer sem pred kratkim preživel 4 mesece. Tudi sam vidim prednost v takem individualnem pristopu oz. ponudbi za študente. Kljub vsemu pa je treba tudi omogočiti, da se ustvarjajo vezi med študenti in da se oblikujejo skupine glede na različne interese. Glede tega so nam izkušnje v tujini navdih, še bolj pomembno pa je prisluhniti konkretnim potrebam in željam naših študentov.

Kljub vsemu pa je treba tudi omogočiti, da se ustvarjajo vezi med študenti in da se oblikujejo skupine glede na različne interese.

Kako pa gledate na urejenost področja univerzitetne pastorale s pravnega vidika odnosov med Cerkvijo in državo?

Na tem področju se še ni izoblikovala neka ustaljena oblika. V tujini so univerzitetni kaplani velikokrat zaposleni s strani (tudi državnih) univerz, drugje pa jih financira Cerkev. Za naše delovanje je predvsem pomembno, da presežemo različne predsodke proti veri in Cerkvi ter da naše programe lahko ponudimo študentom kot spodbudo za njihovo osebno rast. Cilj je, da bi bili čim bolj prisotni v javnem življenju, da se ne bi zapirali samo v varna cerkvena območja, ampak bi ponujali naše evangeljsko sporočilo na ustrezen in nevsiljiv način čim širšemu krogu študentov. Pri tem želimo pridobiti zaupanje študentov in zaposlenih na visokošolskih ustanovah, da ponujamo kakovostne programe in da smo odprti za vse, ki jih zanimajo duhovna in verska vprašanja.

Vas manjko uradne pozicije na univerzi ovira pri vašem delu? Je ureditev tega statusa tudi ena izmed prioritet vašega dela na področju univerzitetne pastorale?

Večino svoje energije bom usmeril v neposredno delo s študenti in v oblikovanje dobre ekipe znotraj UNIPAS. Trenutno mi je v veliko pomoč študentka Klara Zaletelj, ki vodi našo pisarno. V prihodnje upam, da bo še več sodelavcev, ki bodo pokrivali različna področja in pospeševali evangeljsko kulturo pristnosti, poštenosti in sodelovanja med študenti. Edini motiv, ki me vodi, je v ta naš svet prinašati več pristne človeškosti, spoštovanja, sočutja, solidarnosti, miru in veselja do življenja. Skratka, uresničevanje Jezusovega evangelija. Uradna pozicija na univerzi pri tem gotovo ni temeljnega pomena.

Uradna pozicija na univerzi pri tem gotovo ni temeljnega pomena.

Koliko pa vidite vaše delo tudi v povezavi z delom profesorjev na univerzi? Je delo s profesorji tudi ena izmed vaših nalog? Ideja za prihodnost enega izmed elementov univerzitetne pastorale?

Na tem področju so tudi pristopi po svetu zelo različni: na nekaterih univerzah je delo s profesorji eden od temeljev univerzitetne pastorale, drugje pa se ukvarjajo zgolj s študenti. Moje izhodišče bo delo s študenti, načrtujem pa v bližnji prihodnosti eno strokovno-duhovno romanje v Rim za profesorje na visokošolskih ustanovah v naši nadškofiji. Upam, da mi bo uspelo najti ugoden termin in da bo interes. Tudi profesorjem bom prisluhnil, če bo kakšna pobuda z njihove strani. Predvsem bi želel ponuditi kakšno možnost za izpopolnjevanje na področju osebne duhovne rasti in pa na področju etike, ki ga tudi pokrivam na Teološki fakulteti. Tudi pri tem poslanstvu zagovarjam pot majhnih korakov.

Aktualno dogajanje je sinoda o mladih: Kako vi gledate na sinodo? Je predsinodalno dogajanje zajelo tudi Slovenijo? Slovenske duhovnike? Slovensko mladino?

Upam, da bo tudi sinodalno vrenje prebudilo novo navdušenje za evangeljsko sporočilo med mladimi.

Zelo mi je všeč, da je sinoda zasnovana kot proces in da so bili v ta proces vsaj delno vključeni tudi mladi. Mogoče bi lahko to priložnost še bolje izkoristili. Vesel sem tudi odločitve, da bo prihodnje pastoralno leto v Sloveniji posvečeno mladim in da bomo lahko zato že vmesno obdobje med sinodo in letom mladih izkoristili za prenos sinodalnih tem v naš prostor. Svet se danes vrti z izredno naglico in prinaša veliko novosti, zaradi katerih se predvsem mladi (čeprav ne samo oni) velikokrat počutijo izgubljene in brez gotove smeri v prihodnost. Prihodnost postaja čedalje večja neznanka in velikokrat celo grožnja za mlade. Mnogi že danes obupujejo, da bodo brez možnosti za zaposlitev in za to, da bi si ustvarili družino … Sredi te miselnosti obupovanja in tarnanja je poklicanost kristjanov, da prižigamo luč upanja in odpiramo nove možnosti za čim bolj polno življenje. Duhovniki morajo biti predvsem znanilci veselja in upanja, zato morajo tudi v današnjem svetu odkrivati semena dobrega in vlivati optimizem. Upam, da bo tudi sinodalno vrenje prebudilo novo navdušenje za evangeljsko sporočilo med mladimi.

Zaključek sinode bo dokument, ki se bo dotikal raznih tem na področju dela z mladimi. Se bo na podlagi sklepov sinode spremenilo tudi vaše delo? Bodo temu primerno pripravljene tudi kake spremembe v Cerkvi na Slovenskem? Novi, drugačni programi in dejavnosti za mlade?

Običajno sinodalni dokumenti prinesejo nekaj temeljnih poudarkov na ravni vesoljne Cerkve, spodbujajo pa krajevna cerkvena občestva, da sama najdejo načine, kako bodo na podlagi splošnih usmeritev poživili versko življenje na posameznem področju. Ključna pojma sinode mladih sta poklicanost in razločevanje. Predstavljam si, da bo v prihodnosti večji poudarek na osebni veri in poudarjanju poklicanosti vsakega posameznika, da odgovori na božji klic, zmanjšal pa se bo pomen institucionalne vere.Zato je zelo pomembno, da se oblikujejo merila za razločevanje osebne poklicanosti. Po eni strani gre za čim bolje uresničenje lastnih darov, po drugi strani pa naj bi posameznik svoje darove namenil za služenje skupnosti. Naloga duhovnih spremljevalcev bo opogumljanje mladih, da stopijo na pot razločevanja, da iščejo polnost lastnega življenja in da se hkrati tudi odpirajo za služenje drugim. Želim si, da bi bili pri tem po eni strani dovolj prizemljeni oz. realistični, po drugi strani pa odprti Božjemu duhu, ki je vedno ustvarjalen in nas preseneča ter odpira za nove neuhojene poti.

Za konec še tole: Začenja se akademsko leto. Želite kaj sporočiti mladim, ki se podajajo v študentske klopi? In tistim, že malo bolj izkušenim?

Bodite veseli in hvaležni, da lahko poglabljate svoje znanje in izpopolnjujete svoje spretnosti. Bodite zahtevni do sebe in do svojih profesorjev. Ne iščite bližnjic in lahkih poti. Prizadevajte si za akademsko odličnost. Še bolj pa se trudite, da bi bili dobri, pošteni in plemeniti ljudje, ki bodo vredni zaupanja in bodo pozorni za potrebe najšibkejših v družbi. Vzemite si čas zase, za druženje s prijatelji, naredite zastonj kaj dobrega za skupnost in ne pozabite tudi na odnos z Bogom. Naj vas On v obilju blagoslavlja v letošnjem akademskem letu!

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 5

  1. Zanimiva je ena drobtinica v pogovoru z dr.Globokarjem.Med razlikami med univerzami mi je padla v oko: univerzitetni kampusi!Ne le za Ljubljano,ampak za Jugoslavijo so bile značilne “razpršene” univerze oz. fakultete vsaka na svojem “koncu”.Marsikdo bo “izdavil” to je slučajno,objektivni razlogi gradnje…Ne! To je bilo namerno storjeno.Komunistična oblast se je bala študentov,izobražencev.Najbolj študentov filozofske fakultete.
    Niti v sanja ni bilo možno pomisliti na univerzitetni kampus v Ljubljani.Pa so bile priložnosti! Veliko dobrih idej.
    Komunizem-demokratični socializem temelji na mediokritetstvu in strahu pred izobraženci.
    Demokratični socializem je pot nazaj v “kameno dobo”!
    Dr.Globokar samo ne nasedajte levičarski oblasti,posebno šolstvu in kulturi.Drugače vam želim vse dobro.

  2. Taki kot je Globokar, so za mlade študente zelo KORISTNI. Dobro je, da študentje poleg znanja – pridobivajo tudi DUHOVNO RAST.
    Včasih je bilo zelo aktivno DRUŠTVO KATOLIŠKIH ŠTUDENTOV. V okviru tega društva (včasih bil duhovni vodja tega društva Milan Knep), so se mladi družili in počitnikovali ter se ZDRAVO tudi ZABAVALI pa še malo molili. Med podobnomislečimi študenti je nastalo veliko parov, ki so skupaj osnovali družino. DRUŽINA pa je velika vrednota.

    Mislim da DUHOVNA RAST le nadgradi znanje, ki ga študentje dobijo na UNIVERZI.

  3. je ribarjenje na univerzi težko delo.. se ne ujame kej velik… in je jasno zakaj.. tezko je prodat bulšit brez dokazov ljudem, ki svojo kariero gradijo na dokazih..

Komentiraj