Dr. Nejc Škoberne, Genialis: “Mladi pogosto čakajo, namesto da bi se ‘znašli’ in prevzeli nadzor nad svojim življenjem” (2. del)

Primož Veselič
0
    Nejc predstavlja Genialis investitorjem na start-up dogodku Pioneers Festival, na katerem so bili izbrani med Top-50 izmed več kot 4000 prijavljenih podjetij

    V drugem delu intervjuja z ustanoviteljem perspektivnega podjetja Genialis, dr. Nejcem Škobernetom, preberite, kako ocenjuje podjetniško okolje v Sloveniji, kakšni so stroški dela in življenja pri nas ter v ZDA, o pomanjkljivostih slovenskega šolskega sistema, pa tudi, kako mu uspe uspešno usklajevati delo in veliko družino.

    Preberite tudi prvi del intervjuja z dr. Nejcem Škobernetom: Slovenske inženirje v tujini visoko cenijo.

    Kako bi kot mlad inovativen podjetnik ocenili podjetniško okolje v Sloveniji? Kakšen je odnos države do podjetnikov in kaj bi rekli o davčni ureditvi?

    Podjetniško okolje je zelo dobro – danes ima mlad podjetnik na voljo celo vrsto spodbud, priložnosti za učenje, virov zagonskega financiranja in pa ljudi, ki so pripravljeni pomagati. To je ključno. Naša majhnost ima za posledico tudi to, da lahko v enem letu spoznaš vse druge podjetnike v Sloveniji. Res velika hvala vsem, ki so nam pomagali doslej!

    Kar se tiče države, je moja izkušnja, da se veliko uradnikov trudi izboljšati okolje in razmere za podjetnike, pogosto pa so omejeni z zakonodajo, vendar se tudi to spreminja. V končni fazi je veliko odvisno od nas samih – koliko časa smo pripravljeni posvetiti dajanju “povratne informacije” državnim strukturam. Brez tega ne bo sprememb.

    V Sloveniji imamo seveda resda visoke davke, ampak po drugi strani lahko za majhen denar človek res izjemno dobro živi. To je denimo neprimerljivo z razvitimi deli ZDA. Še največji izziv za nas pa je, da lahko danes programer živi in dela v Sloveniji za ameriško podjetje, ki zelo dobro plača in je nam huda konkurenca.

    V sodobni, znanstveno in tehnološko visoko razviti družbi so izjemnega pomena inovativnost, ustvarjalnost in samoiniciativnost; se v Sloveniji tega zavedamo? Mislim predvsem na splošno javnost in splošne razprave, denimo vedno aktualne debate o šolskem sistemu?

    Mislim, da je pri nas posebej šibka samoiniciativnost. Kot rečeno, celo mladi pri nas pogosto čakamo, da se nam “odpre kakšna možnost”, namesto da bi prevzeli nadzor nad lastnim življenjem in “se znašli”. Ta miselnost je globoko zakoreninjena v naši kulturi.

    Še vedno veliko staršev razmišlja takole: “Ključna je izobrazba, s katero si potem poiščeš čim boljšo, predvsem pa stabilno službo. Da bi šel na svoje? Da bi poskušal sam kaj zaslužiti? Ne, preveč tvegano, kaj pa če ti ne uspe! Vedno boš zguba!”

    Takšno razmišljanje res duši samoiniciativnost. Tradicionalni, “frontalni” šolski sistem k temu žal ne pripomore. K sreči se v zadnjem času veliko staršev odloča za alternativne načine šolanja, ki so bistveno bolj izkušenjski.

    Ekipa Genialisa na letošnjem retreatu v Tolminu, na izletu v Tolminska korita
    Ekipa Genialisa na letošnjem retreatu v Tolminu, na izletu v Tolminska korita

    Kakšna je konkurenca po svetu na vašem področju, torej pri razvoju programske opreme? Kaj bi rekli o konkurenci iz t. i. držav v razvoju, sploh Indije in Kitajske? 

    Tekmovati s celim svetom je kar težko, vedno se najde kdo, ki ima podobne ideje, več sredstev in večjo ekipo, rešuje pa isti problem. Naša konkurenca je predvsem v ZDA in EU, v Indiji in na Kitajskem podjetij, ki bi počelo podobno, ne poznamo. Se nam bo pa ravno v juliju pridružila sodelavka iz Indije, poročena s Slovencem, tako da mislim, da se najboljši kadri iz teh držav pogosto pridružijo podjetjem iz zahodnega sveta.

    Pred približno dvema letoma ste ustanovili podjetje v ZDA in nasploh razvijate opremo za naročnike po celem svetu. Kakšni so vaši vtisi o ameriškem podjetniškem okolju in načinu dela, kaj od tega bi prenesli k nam?

    Američani so mojstri marketinga in prodaje, pa tudi podjetništva nasploh. Tudi mi želimo v kratkem zaposliti ljudi iz ZDA, ki bodo v tem smislu dopolnili ekipo. Kultura start-upov je tam že stara, tako da so prakse ustanavljanja in nagrajevanja preizkušene in poznane.

    Po drugi strani je tam bistveno težje dobiti dobre tehnične oz. naravoslovne kadre, saj so izjemno dragi, zato si jih v trenutnem obdobju našega podjetja težko privpščimo. Ljudje tam imajo več možnosti in tudi stroški življenja so bistveno višji.

    Koliko vaših kolegov je odšlo za stalno v tujino oz. koliko t. i. bega možganov vidite? Kje vidite vzroke za ta pojav in kako vi vidite Slovenijo?

    Kar nekaj ljudi poznam, ki so odšli v tujino. V tem ne vidim česa problematičnega, vsak naj živi tam, kjer mu je najbolj všeč. Vsi kraji imajo dobre in slabe strani. Mislim, da se Slovenci še ne zavedamo dovolj, kako resnično lepo in kvalitetno se da tu živeti, predvsem z družino.

    Vse je tako majhno, dostopno, raznoliko, zeleno, poceni … popolnoma neprimerljivo z večjimi mesti. Po mojem bodo na dolgi rok ostali ljudje, ki imajo radi lepo naravo, bolj meščanski navdušenci pa bodo morda raje šli kam, kjer je več dogajanja, kar se mi zdi v redu.

    Kaj bi kot mlad podjetnik in nekdo, ki veliko potuje, najpomembnejšega sporočili politikom oz. odločevalcem v Sloveniji?

    Mislim, da bi morali na sistemski ravni začeti dejavno privabljati v našo državo dobre kadre iz tujine (predvsem iz vzhodne Evrope, bližnjega in daljnega vzhoda). Imamo veliko ponuditi, ampak če ne bomo “tržili” naše ponudbe, je ne bo nihče opazil.

    Premalo nas je, da bi lahko sami zagotovili dovolj kvalitetnih kadrov za vse priložnosti, ki se odpirajo. Prepričan sem, da bi bil marsikateri briljantni Kitajec, ki gre danes v Silicijevo dolino, pri nas bistveno srečnejši in bi lepše živel.

    Ste tudi mladi oče štirih otrok. Kako vam uspe usklajevati tako uspešno profesionalno in družinsko življenje, kaj bi bil vaš nasvet ljudem?

    Usklajevati to dvoje je kar velik izziv, ampak mislim, da ni nemogoče. Edini nasvet, ki ga imam, je, da je potrebno biti discipliniran. Zjutraj peljem otroke v vrtec, in sem navadno okoli 8:30 v pisarni. Trudim se biti vsak dan do 16h doma, kar mi sicer vedno ne uspe.

    2 do 3 večere na teden delam, ker imam navadno kar nekaj sestankov z Američani, tako da na koncu ne delam bistveno več kot 40 ur tedensko. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če ne bi imel res izjemno razumevajoče žene in super ekipe, ki je zelo avtonomna in motivirana, tako da imamo res dobro porazdeljene naloge.

    zahvala_domovinaDrage bralke in bralci,

    v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.

    Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.

    Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 – junij 2018).

    Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.

    Print Friendly, PDF & Email

    Komentiraj