Dr. Nejc Škoberne, direktor nagrajenega Genialisa: Slovenske inženirje v tujini visoko cenijo (1. del)

Primož Veselič
1

    Na Domovini objavljamo intervju s soustanoviteljem enega najperspektivnejših mladih slovenskih podjetij, dr. Nejcem Škobernetom.

    S prijateljem je kmalu po zaključku študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani ustanovil zagonsko (start-up) podjetje za razvoj programske opreme za obdelavo bioloških podatkov (t. j. vseh opažanj ali meritev, ki jih izvedemo na živih organizmih; kot npr. genetski zapis rakaste celice), Genialis. 

    Podjetje je doživelo hiter razcvet, tudi s pomočjo zagonskih spodbud, in se pred 2 letoma razširilo v ZDA, kjer deluje v izjemno hudi tehnološki konkurenci. Pred dobrim mesecem dni je v mednarodni konkurenci osvojilo pomembno lovoriko za najboljši start-up na PODIM konferenci v Mariboru.

    Maja ste zmagali na PODIM Challenge-u v Mariboru, kar pomeni zmago na enem največjih tekmovanj start-upov v alpsko-jadranski regiji; vaše podjetje je eno najuspešnejših mladih slovenskih tehnoloških podjetij. Kaj bi rekli o poti do tega dosežka, kaj bi sporočili našim bralcem oz. kaj je najpomembnejše na poti uspeha?

    Najprej moram povedati, da na te dosežke gledam precej skromno, saj je edini pravi dosežek podjetja dobro in trajno poslovanje. Resda smo v 4 letih od ustanovitve že ustvarili za skoraj milijon evrov prihodkov, vendar je to šele začetek. Teh dogodkov smo se udeležili predvsem, ker smo se želeli bolj izpostaviti investitorjem tveganega kapitala, kar nam je tudi uspelo.

    Mislim, da je za uspešno podjetje ključnih več stvari, ki se morajo poklopiti: izgradnja uravnotežene in požrtvovalne ekipe, nagnjenost k tveganju (denarja, dobrega imena itd.) in prepričanost, da nam bo nekega dne uspelo.

    V enem od intervjujev ste dejali, da je ideja o ustanovitvi podjetja s področja analize podatkov prišla že tekom študija. Je v Sloveniji premalo takšne miselnosti, se študenti premalo ukvarjajo s svojo bodočo zaposlitvijo?

    Kar se tiče inženirskih področij, veliko študentov že nabira delovne izkušnje izven fakultete. Sam med študenti precej pogrešam podjetniško miselnost, kar pa je deloma rezultat nesodelovanja med podjetniki in fakultetami, deloma pa pomanjkanja podjetniških spodbud že od osnovne šole naprej.

    Žal še vedno skoraj vsak študent razmišlja, kje najti delovno mesto in ne kako ga ustvariti. Študentsko obdobje je namreč za podjetništvo idealno – življenjski stroški so izjemno nizki, kreativnost je na vrhuncu, pa tudi časa imaš za nek zanimiv projekt več kot pozneje. Poleg tega je podjetništvo vsebinsko poravnano s študijem – v obeh primerih se veliko naučiš!

    Ekipa Genialisa na letošnjem retreatu v Tolminu, med živahno diskusijo o dolgoročni viziji podjetja
    Ekipa Genialisa na letošnjem retreatu v Tolminu, med živahno diskusijo o dolgoročni viziji podjetja

    Vaše podjetje deluje na področju informacijske tehnologije oz. bi ga lahko označili za visokotehnološko. Takšna podjetja so vedno veljala za enega vlečnih konj slovenskega gospodarstva, je temu še tako? Smo še dobri na t. i. “high-tech” področju ali nas denimo sosedje prehitevajo?

    Mislim, da imamo pri nas nekatera res izjemna podjetja. Tako starejša podjetja, ki so se temeljito posvetila problemu korporativne inovacije, kot start-up podjetja, ki rastejo kot gobe po dežju. Izkaže se, da je znanje naših doktorandov in diplomantov naših univerz v resnici visoko glede na tuje fakultete.

    Morda ne toliko v smislu praktičnih, neposredno uporabnih znanj, ampak v smislu teoretičnih podlag, kar se posebej pozna pri naravoslovnih smereh. Naša največja stranka, Baylor College of Medicine v Houstonu, ZDA, zelo ceni slovenske inženirje oz. bioinformatike.

    Po ustanovitvi podjetja ste se hitro povezali s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in skupaj razvili konkreten tehnološki produkt. Je takšnega sodelovanja in praks pri nas premalo, ali izobraževalne ustanove glede na vaše izkušnje dovolj sodelujejo z gospodarstvom?

    V bistvu smo bili zelo povezani, še preden smo ustanovili podjetje. Genialis je spin-out podjetje Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Prof. dr. Blaž Zupan in njegova skupina so razvili osnovne tehnologije, na katerih gradimo Genialis.

    Mislim, da je še vedno premalo spodbud za spin-out oz. spin-off podjetja iz raziskovalnega okolja. Kolikor vem, je naše podjetje prvo in edino doslej podpisalo pogodbo o licenciranju intelektualne lastnine s FRI. To je verjetno zato, ker pri nas enostavno nimamo “kulture” intelektualne lastnine. Za večino ljudi je še vedno edini “resen” izdelek tisti, ki obstaja v fizičnem svetu.

    Poznam kar nekaj vrhunskih znanstvenikov, ki ne razmišljajo o patentiranju ali drugačni vrsti zaščite intelektualne lastnine. Pogosto zaradi altruističnih vzgibov, pogosto pa ker ni dobrih praks, ni jasno, kaj lahko s tem narediš. Po drugi strani pa je tudi res, da smo Slovenci slabi prodajalci, čeravno imamo odlične inženirje, in da tukaj potrebujemo pomoč.

    Prijavljate se tudi na evropske razpise, koliko vam pri vašem poslu pomaga ta možnost? 

    Na začetku so bili tovrstni viri financiranja za razvoj tehnologije izjemno pomembni. Sčasoma pa se izkaže, da zahtevajo svoj davek, predvsem v smislu nefleksibilnosti in počasnosti.

    Start-up podjetje je po definiciji gojišče eksperimentov – ves čas nekaj ustvarjaš, testiraš, zamenjaš, spet poskušaš itd. in v takem okolju je težko vzporedno peljati 4-letni projekt, kjer je večina stvari vnaprej določenih. Lahko se zgodi, da na koncu ostajaš pripet na razpise in ne ustvarjaš lastne dodane vrednosti.

    Preberite si tudi drugi del intervjuja z dr. Nejcem Škobernetom: Mladi pogosto čakajo, namesto, da bi se “znašli” in prevzeli nadzor nad svojim življenjem.
    zahvala_domovinaDrage bralke in bralci,

    v ponedeljek, 26. junija, smo uradno zaključili letošnjo pomladno donacijsko akcijo. Do tega datuma smo zbrali 21.409 EUR, nakazila pa še prihajajo.

    Ker ste nekateri rekli, da nas boste v dneh po izteku akcije še podprli, bo števec donacij ostal še nekaj dni viden na naši prvi strani. Če nas še želite podpreti, lahko to storite tukaj.

    Hvala vsem, ki ste nas podprli! Vaša podpora ostaja osrednji steber delovanja Domovine v prihajajočem letu (julij 2017 – junij 2018).

    Veseli bomo vsake vaše spodbude in kritike, kako Domovino narediti še boljšo.

    Print Friendly, PDF & Email

    1 komentar

    Komentiraj