Dr. Milan Zver: Ljudi je treba razumeti, da se postavijo v obrambno držo in protestirajo proti migrantom (1.del)

Tomaž Kavčič

vir: milanzver.eu
POSLUŠAJ ČLANEK
Dr. Milan Zver je slovenski evroposlanec od leta 2009. Pred tem je v prvi Janševi vladi deloval kot minister za šolstvo in šport.

V Evropskem parlamentu je vodja slovenske delegacije poslancev EPP, član odbora za izobraževanje in kulturo ter delegacije za odnose s ZDA. Še vedno je tudi aktualni podpredsednik stranke SDS.

V prvem delu intervjuja smo se z dr. Zverom pogovarjali o aktualnih problemih, ki tarejo EU, v drugem delu, ki bo objavljen jutri, pa smo se ukvarjali s slovenskimi problemi, stanjem na desnici ter ga med drugim povprašali, ali bi bil nekoč pripravljen voditi SDS.

EU je po mnenju mnogih na razpotju, smeri pa sta dve – v tesnejše povezovanje proti federativni ureditvi – ali v rahljanje zveze in večji poudarek vlogi nacionalnih držav. Katera usmeritev podpirate sami?

Ta debata je pravzaprav stara že odkar obstaja sama EU. Še nikoli pa ni bila tako pomembna kot je danes, saj imamo težave s terorizmom, migracijami, Putinovim režimom … najhujši problem pa je porast evroskepticizma znotraj same EU.

Še pred leti smo govorili o več Evrope, nekatere stvari so take, da bi jih morali reševati na skupni ravni. A generalno gledano evropski državljani ne sprejemajo dobro pretirano močnega Bruslja, njegove pretirane integracije in regulacije. Najbolj vidna je ta sporna regulacija v kmetijstvu, kjer so zapisali tudi, kakšna mora biti velikost kumar. To je preveč in to državljani ne sprejemajo.

Zato je treba vedno znova na novo vzpostaviti neko ravnotežje med skupnostno metodo in medvladno metodo. Ljudje se še vedno primarno identificirajo z svojim narodom in državo. Evropska Unija bo zato vedno zveza držav, a kljub temu močna, če bo znala najti odgovore na skupna vprašanja.

Ob sprejemanju sporazuma CETA smo ugotovili, da lahko ena pokrajina zablokirala dogovor, ki ga je potrdilo 28 držav članic EU. Je po vašem mnenju to sprejemljivo, oziroma bi bilo potrebno na novo zasnovati postopke sprejemanja odločitev znotraj EU?

Seveda ni prav, da lahko ena regija drži v šahu celotno Evropo. A belgijski način odločanja je pač tak, da lahko posamezni deli države soodločajo pri posameznih pomembnih odločitvah.

Mislim pa, da se lahko EU reši takšnih podobnih blokad v prihodnje s tem, da spremeni proces odločanja. Vsak tak mešan sporazum, kot je recimo CETA, morajo biti sprejeti soglasno, torej z glasovi vseh 28 članic. Če bi torej ta sporazum imel drugačen status, bi lahko bil sprejet drugače.

Italija in Grčija, vstopni državi za migrante, ječita pod njihovim številom ter apelirata na države članice EU k solidarnostni porazdelitvi bremen. Kje vidite možnosti za rešitev migrantskega vprašanja?

To je vprašanje za milijon ali pa milijardo evrov. Grčija in Italija to migrantsko krizo zares najbolj čutita. Italija korektno prosi za pomoč EU preko Frontexa in drugih služb. Grčija pa je na drugi strani v preteklosti ovirala to sodelovanje zlasti pri identifikaciji ter je begunce in migrante pošiljala kar naprej, čeprav ji je EU ponujala tehnične in kadrovske resurse. To je bil potem eden izmed razlogov zakaj so še druge države kršile schengensko zakonodajo, vključno s Slovenijo.

vir: milanzver.eu
vir: milanzver.eu


Mislim da je EU kljub temu, da je dokaj okorna pri sprejemanju skupnih odločitev, vendarle s Frontexom in obmejno stražo naredila korak naprej. Sedaj bo popolnila svojo kadrovsko sestavo in mislim, da bo sistem začel delovati. Schengen mora delovati, saj v nasprotnem primeru delujejo notranje meje.

Nekatere države imajo klub vsemu še vedno pravico do vzpostavitve notranjega nadzora, vključno z Avstrijo, ki je naša rak rana. A tukaj smo si sami krivi, ker se nismo najbolje spopadli z migrantskim valom, ki je prišel po balkanski poti. Vseeno upam, da bo EU uspelo do pomladi postaviti močno mejo na zunanji evropski meji.

Kjerkoli v Sloveniji želimo postaviti begunske centre, se zgodi upor lokalnega prebivalstva. Kako bi vi nagovorili te ljudi, če bi bili odgovorni za namestitev prosilcev za azil v Sloveniji po solidarnostni shemi EU?

To bi bila težka naloga. Spomnil sem časa, ko sem bil minister za izobraževanje in smo imeli enak problem z romsko družino Strojan. Iskal sem osamljene hiše po Kočevskem, kjer bi lahko naselili to družino. A povsod so se protestniki že pred našim prihodom zbrali in bili proti naselitvi.

Sedaj pa je problem še večji. Ne moremo kar pavšalno reči, da smo Slovenci negostoljubni, v 90-tih letih prejšnjega stoletja smo sprejeli skoraj 100.000 ljudi z Balkana, kar je bil velik demografski pritisk. Ljudje so to vseeno sprejeli brez nekih hudih pritiskov, ker kulturne razlike niso bile tako hude, kot so sedaj.

Ti migrantje ne govorijo našega jezika, imajo drugačne navade, kulturo in vero. Ljudje se bojijo konfliktov, ne samo kulturnih ampak dobesedno kriminala, ki se prenaša. To ni samo terorizem, ampak tudi nasilje nad ženskami. Ljudi je potrebno razumeti, da vzpostavijo obrambno držo in da protestirajo.

Seveda je potrebno, ko gre za nebogljene, ženske ali otroke razumeti njihovo nastanitev pri nas. Mislim pa, da ljudje ne razumejo, zakaj so med migranti moški srednjih in mladih let, ki bi se lahko postavili v bran svoji domovini in ostali doma. Taki ljudje po mojem mnenju ne potrebujejo pomoči, ostalim pa je treba pomagati.

Za to bi se zavzemal tudi sam, če bi bil na odgovornem mestu.

Kot poslanec EU ste nekoliko odmaknjeni od notranjepolitičnega dogajanja v Sloveniji. Kako gledate na probleme v Sloveniji z Bruseljske distance?

Probleme tudi mi doživljamo, saj smo praktično delno v Sloveniji. Vsi vikend dogodki se dogajajo doma, zato smo zelo tesno povezani s procesi doma. Ne morem se odklopiti in biti samo evropski poslanec. Nenazadnje je moje delovno mesto tudi Slovenija, kot volilna enota in moram biti v stiku s volivci. Če kdo misli, da se evropski poslanec v Bruslju lahko odklopi, je to napačna predstava. Smo z eno nogo v Sloveniji.

Drugi del pogovora z dr. Milanom Zverom o razmerah v Sloveniji bo na Domovini objavljen jutri zjutraj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike