Dr. Matej Avbelj, ius.info: Pravljičnih 7 o sovražnem govoru

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
»Žal je treba ugotoviti, da so časi resni,« piše v svoji kolumi dr. Matej Avbelj na IUS-INFO. »Trije politični nacionalni stebri evropske integracije so v globoki krizi: Velika Britanija v vsesplošnem odhajanju; Francozi so na ulicah v rumenih jopičih, v Nemčiji pa je sonce Merklovi nepreklicno zašlo in nihče ne ve, kaj pravzaprav sledi.«

A v Sloveniji se nas to prav malo tiče. Pri nas se ukvarjamo s sovražnim govorom. V sedmih točkah zato dr. Avbelj spregovori o sovražnem govoru.

  1. sovražni govor v sociološkem smislu ne obstaja.

  2. sovražni govor je pravni pojem, vsebina pa je sistematično napolnjena s sodno prasko Evropskega sodišča za človekove pravice. V skladu z njo je sovražni govor tista oblika izražanja, ki ne uživa konvencijske zaščite. V biti ločimo 3 vrste sovražnega govora: Govor, ki poziva, hujska, priganja k diskriminaciji največkrat na rasni ali etnični osnovi na način, ki ogroža javni red in mir ali poziva k nasilju. Govor, ki zanika holokavst. Govor, ki poveličuje totalitarne režime.

  3. slovenska ustavna in kazenskopravna ureditev sovražnega govora je ustrezna, mednarodno in ustavnopravno primerljiva.

  4. država naj preganja sovražni govor, kot je ta definiran v kazenskem zakoniku. Onkraj tega gre za svobodo izražanja, v katero se država s svojimi represivnimi in drugimi organi ne sme vpletati.

  5. ostro nasprotujem administrativnemu pregonu sovražnega govora skozi prekrškovno pravo. Administrativna država, zaradi svoje razvejanosti, kompleksnosti, netransparentnosti in učinkovitosti, je najbolj nevarna. Nenazadnje se je tudi na Goli otok ljudi pošiljalo na podlagi administrativnih odločb.

  6. v dobi razmaha vse bolj nestrpnega, moralno zavržnega, dostojnega človeka nevrednega izražanja, lahko država reagira le tako, da njeni oblastniki in vsi institucionalni akterji vodijo s svojim zgledom.

  7. če naj se država ne ukvarja z zagotavljanjem javne morale, še posebej, kadar je njeni oblastniki sami nimajo, je to naloga civilne družbe.


Dr. Avbelj ob koncu ugotavlja v svoji kolumni, da se je pri nas govor iz kloake premaknil v sredino, normalnost pa se je skrila na obrobje. Družba in družbeno se je radikaliziralo, novem letu bomo zato res potrebovali veliko sreče.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike