Dr. Ljubica Jelušič: islamski ekstremizem je v Sloveniji nevarno prisoten
POSLUŠAJ ČLANEK
Zadnje dni se mediji in javnost ukvarjajo z vprašanjem, ali držijo navedbe uglednega dunajskega časopisa Die Presse, da se v Sloveniji sestajajo in urijo islamski skrajneži za izvajanje terorističnih akcij v Evropi in bojevanje v sklopu Islamske države.
Medtem ko nekateri situacijo mirijo, češ je pisanje Die Presse potrebno razumeti v aktualnem avstrijskem političnem kontekstu, pa drugi opozarjajo, da je redna prisotnost islamskih skrajnežev v Sloveniji dejstvo. POP TV je poročala celo o prisluhih avstrijskemu udeležencu srečanja salafistov na prostoru za piknik v Dolu pri Ljubljani, ki naj bi navajal, da je v bližnjih gozdovih na voljo tudi orožje in lahko streljaš.
Z vprašanjem koliko je islamski terorizem dejansko prisoten v Sloveniji in v kakšnih oblikah ga je zaznati, smo se obrnili na profesorico obramboslovja in nekdanjo obrambno ministrico dr. Ljubico Jelušič.
"Islamisti so v Sloveniji prisotni že nekaj let, saj smo del balkanske poti med Balkanom in Bližnjim vzhodom na Dunaj ter naprej v Zahodno Evropo," opozarja Jelušičeva in dodaja, da je dokaz za prisotnost islamskega ekstremizma tudi v tem, da je vodjem uspelo nekaj slovenskih fantov prepričati v odhod na bojišče v Sirijo.
Po njenem mnenju islamski ekstremisti pri nas delujejo previdno in po malih korakih - predvsem v obliki srečanj, koordinacije, pogovorov, prepričevanja in pridobivanja pripadnikov ter simpatizerjev. Tovrstna aktivnost pa ne izključuje možnosti, da se med rekrutiranimi ne pojavi tudi kak volk samotar, ki bi hotel izpeljati obračun na svojo roko. "Verska ideologija in orožje v rokah kakšnega resigniranega mladeniča so prave okoliščine za incidente," pravi Jelušičeva.
Strokovnjakinja za obrambno-varnostna vprašanja opozarja, da v primeru piknika salafistov iz leta 2014, ki so se ga udeležili nekateri znani tuji ekstremisti, vendarle ne gre za tako nedolžno zadevo.
"Piknik ali rojstnodnevna zabava z otroci in ženskami je seveda dobra kamuflaža. Skrajneži vedno delujejo tako, da imajo kritje v nedolžnih bitjih, izza katerih se potem oni pogovarjajo in izmenjujejo informacije, ki jih ne smejo sporočati prek drugih komunikacijskih kanalov," pravi Jelušičeva in dodaja, da jim, če se srečujejo na zasebni posesti in ne ovirajo nikogar, naša policija ne more nič.
Meni še, da smo kot odgovorna država in družba pri obravnavi islamskega terorizma zatajili.
Medtem ko se je politika ukvarjala z "obmetavanjem" z levimi in desnimi ekstremisti, se oboji se za islamske skrajneže niso niti zmenili, čeprav so ustrezne službe takrat dajale vedeti, da se prave nevarnosti skrivajo povsem drugje, pravi Jelušičeva.
Odgovorne službe so se sicer nevarnosti zavedale, a težava je v tem, da naša država še vedno nima orodja, na podlagi katerega bi lahko skrajneže spremljala preventivno.
Člani preiskovalne komisije so pred dobrimi petimi leti že naredili seznam vseh najbolj nujnih popravkov, ampak tega se nihče ne upa lotiti – v imenu človekovih pravic in v imenu svobode nad varnostjo.
Politika tako ni popravila niti enega zakona, ki bi omogočal policiji, da uporabi svoje resurse ob sumih, da gre za delovanje skrajnežev (pa četudi to še ni kaznivo dejanje), ali da bi skrajnežem omogočali vstop v državne službe.
Jelušičeva opozarja, da so naša notranja nesoglasja pravi raj za nemoteno delovanje skrajnežev vseh vrst na našem terenu.
"Kot družba nismo bili sposobni organizirati niti ene javne razprave, srečanja, okrogle mize, kongresa ali strokovne konference, kjer bi obdelali vse dimenzije ekstremizma danes, iz česar bi lahko potegnili zaključke o pripravljenosti naše javnosti, da podpre(ali pa ne podpre) spremembe zakonodaje na področju definiranja in pregona skrajnežev," je razočarana nad pomanjkanjem javne debate na to temo.
"Kako se bomo v vsem tem zanikanju in neupoštevanju dejanskega stanja soočili z varnostnimi incidenti s področja ekstremizma, pa ni več mogoče napovedati," je za Domovino zaključila dr. Ljubica Jelušič.
Medtem ko nekateri situacijo mirijo, češ je pisanje Die Presse potrebno razumeti v aktualnem avstrijskem političnem kontekstu, pa drugi opozarjajo, da je redna prisotnost islamskih skrajnežev v Sloveniji dejstvo. POP TV je poročala celo o prisluhih avstrijskemu udeležencu srečanja salafistov na prostoru za piknik v Dolu pri Ljubljani, ki naj bi navajal, da je v bližnjih gozdovih na voljo tudi orožje in lahko streljaš.
Z vprašanjem koliko je islamski terorizem dejansko prisoten v Sloveniji in v kakšnih oblikah ga je zaznati, smo se obrnili na profesorico obramboslovja in nekdanjo obrambno ministrico dr. Ljubico Jelušič.
Znani tuji islamski ekstremisti se v Sloveniji ne dobivajo po naključju
"Islamisti so v Sloveniji prisotni že nekaj let, saj smo del balkanske poti med Balkanom in Bližnjim vzhodom na Dunaj ter naprej v Zahodno Evropo," opozarja Jelušičeva in dodaja, da je dokaz za prisotnost islamskega ekstremizma tudi v tem, da je vodjem uspelo nekaj slovenskih fantov prepričati v odhod na bojišče v Sirijo.
Po njenem mnenju islamski ekstremisti pri nas delujejo previdno in po malih korakih - predvsem v obliki srečanj, koordinacije, pogovorov, prepričevanja in pridobivanja pripadnikov ter simpatizerjev. Tovrstna aktivnost pa ne izključuje možnosti, da se med rekrutiranimi ne pojavi tudi kak volk samotar, ki bi hotel izpeljati obračun na svojo roko. "Verska ideologija in orožje v rokah kakšnega resigniranega mladeniča so prave okoliščine za incidente," pravi Jelušičeva.
Strokovnjakinja za obrambno-varnostna vprašanja opozarja, da v primeru piknika salafistov iz leta 2014, ki so se ga udeležili nekateri znani tuji ekstremisti, vendarle ne gre za tako nedolžno zadevo.
"Piknik ali rojstnodnevna zabava z otroci in ženskami je seveda dobra kamuflaža. Skrajneži vedno delujejo tako, da imajo kritje v nedolžnih bitjih, izza katerih se potem oni pogovarjajo in izmenjujejo informacije, ki jih ne smejo sporočati prek drugih komunikacijskih kanalov," pravi Jelušičeva in dodaja, da jim, če se srečujejo na zasebni posesti in ne ovirajo nikogar, naša policija ne more nič.
Meni še, da smo kot odgovorna država in družba pri obravnavi islamskega terorizma zatajili.
Politiki in mediji so iskali skrajneže na levi in desni, pozabili pa na realne ekstremistične grožnje
Medtem ko se je politika ukvarjala z "obmetavanjem" z levimi in desnimi ekstremisti, se oboji se za islamske skrajneže niso niti zmenili, čeprav so ustrezne službe takrat dajale vedeti, da se prave nevarnosti skrivajo povsem drugje, pravi Jelušičeva.
Odgovorne službe so se sicer nevarnosti zavedale, a težava je v tem, da naša država še vedno nima orodja, na podlagi katerega bi lahko skrajneže spremljala preventivno.
Člani preiskovalne komisije so pred dobrimi petimi leti že naredili seznam vseh najbolj nujnih popravkov, ampak tega se nihče ne upa lotiti – v imenu človekovih pravic in v imenu svobode nad varnostjo.
Politika tako ni popravila niti enega zakona, ki bi omogočal policiji, da uporabi svoje resurse ob sumih, da gre za delovanje skrajnežev (pa četudi to še ni kaznivo dejanje), ali da bi skrajnežem omogočali vstop v državne službe.
Jelušičeva opozarja, da so naša notranja nesoglasja pravi raj za nemoteno delovanje skrajnežev vseh vrst na našem terenu.
"Kot družba nismo bili sposobni organizirati niti ene javne razprave, srečanja, okrogle mize, kongresa ali strokovne konference, kjer bi obdelali vse dimenzije ekstremizma danes, iz česar bi lahko potegnili zaključke o pripravljenosti naše javnosti, da podpre(ali pa ne podpre) spremembe zakonodaje na področju definiranja in pregona skrajnežev," je razočarana nad pomanjkanjem javne debate na to temo.
"Kako se bomo v vsem tem zanikanju in neupoštevanju dejanskega stanja soočili z varnostnimi incidenti s področja ekstremizma, pa ni več mogoče napovedati," je za Domovino zaključila dr. Ljubica Jelušič.
Srečanja salafistov je v Sloveniji organiziralo društvo za promocijo islamske kulture v Sloveniji El-Iman, ki je bilo na spletu aktivno predvsem preko svoje spletne strani http://www.resnica-haq.com, ki pa je od nedavnega javno nedosegljiva.
Pred časom so razburjala predvsem nekatera tam objavljena stališča, kot denimo teoretiziranje o tem, kako v Sloveniji vzpostaviti šeriat, o čemer smo na Domovini poročali septembra.
Štiri načine, kako bi bilo to teoretično pri nas mogoče izpeljati, je navajal muslimanski teolog z Jesenic Alim Hasanagić, ki so ga včeraj na TV Slovenija intervjuvali kot udeleženca razvpitega piknika salafistov v Dolu pri Ljubljani, kjer se pa po njegovih besedah ni dogajalo ničesar sumljivega.
Pred časom so razburjala predvsem nekatera tam objavljena stališča, kot denimo teoretiziranje o tem, kako v Sloveniji vzpostaviti šeriat, o čemer smo na Domovini poročali septembra.
Štiri načine, kako bi bilo to teoretično pri nas mogoče izpeljati, je navajal muslimanski teolog z Jesenic Alim Hasanagić, ki so ga včeraj na TV Slovenija intervjuvali kot udeleženca razvpitega piknika salafistov v Dolu pri Ljubljani, kjer se pa po njegovih besedah ni dogajalo ničesar sumljivega.
Zadnje objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" - padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" - padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.