Dr. Ljubica Jelušič: finančna podhranjenost le eden od velikih problemov Slovenske vojske

(vir foto: Slovenskavojska.si)

Slovenska vojska se že leta ubada s številnimi težavami. Mediji največkrat poročajo, kako ji primanjkuje denarja že za nakup in vzdrževanje osnovne opreme, kaj šele za posodobitve.

Število vojakov v sestavi zaradi slabih plač in dotrajane opreme vztrajno pada, njihova povprečna starost je previsoka, zanimanja za vojsko pa pri slovenskih mladih ni.

Vrhovni poveljnik oboroženih sil, Predsednik Pahor, je v svojem poročilu pripravljenost vojske za delovanje v krizi ali vojni ocenil za nezadostno ter pozval politiko in stroko, da v najkrajšem možnem času dosežeta soglasje za posodobitev celotnega varnostnega sistema.

Izredna seja o stanju v Slovenski vojski
S svojimi predlogi so na dan prišli tudi poslanci opozicijskih Nove Slovenije in SDS ter zahtevali sklic izredne seje državnega zbora o stanju v Slovenski vojski, ki poteka danes.

Najpomembnejša med njimi sta takojšnja zagotovitev 46 milijonov za SV ter zaveza, da se proračun za obrambo vsako leto dvigne za 0,1 % BDP.

Koalicijska večina je vse njihove predloge na pristojnem odboru zavrnila.

Dr. Ljubica Jelušič: primanjkuje vizije razvoja vojske in MORS-a

(vir foto: wikipedia)
(vir foto: wikipedia)

Z vprašanji o problemih Slovenske vojske, ki presegajo zgolj finančno podhranjenost ter o njeni odtujenosti od današnjih mladih generacij smo se obrnili na obrambno strokovnjakinjo in nekdanjo ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič.

Profesorica obramboslovja na FDV pravi, da bi finančna sredstva za modernizacijo Slovenske vojske vsaj minimalno omogočila držanje koraka z zavezništvom NATO, vendar se po njenem mnenju ključni problemi skrivajo tudi drugje.

Predvsem v vodenju vojske, ki je žrtev nestabilnosti vlad in velikega števila zamenjanih obrambnih ministrov brez vsakršne strokovne vizije razvoja vojske in MORS-a kot celote, ter popolna odsotnost resnega parlamentarnega nadzora nad izvajanjem resolucij o obrambi. Te so bile sprejete že davno, a jih pri sestavljanju proračuna ni upoštevala nobena vlada.

“Poseben problem je, da v vojski zmanjkuje motivacije za čakanje na boljše čase in nove izzive,” opozarja obrambna strokovnjakinja in dodaja, da  novih tehnologij, ki so privabljale tehnično nadarjene mlade ljudi, ni. Posledica je velik kadrovski osip, vojska pa se vse bolj odtujuje od civilnih okolij, zlasti tistimi, kjer živijo mladi.

Odločitev za profesionalno vojsko je bila vseeno prava

Slovenija je pred petnajstimi leti izpeljala prehod iz naborniške v profesionalno vojsko in vsem težavam naših oboroženih sil navkljub Jelušičeva ocenjuje, da je bila odločitev pravilna.

“Takrat smo že imeli velik del nalog v SV popolnjen s poklicnimi vojaki, šlo je samo še za vprašanje, ali nadaljevati z zelo osovraženim služenjem vojaškega roka in tako zagotavljati nove kadre za poklicno vojsko ter za vojaško rezervo, ali preprosto prekiniti s služenjem vojaškega roka.” 

Ob tem pa dr. Jelušičeva opozarja, da vojaška dolžnost ni bila ukinjena, pač pa sta bili zamrznjeni dve sestavini te dolžnosti, to je dolžnost služenja vojaškega roka in dolžnost služenja v rezervni sestavi. “Ostala je naborna dolžnost, ali dolžnost vpisa v vojaški register, ki omogoča, da se v primeru izrednih razmer in v vojni vojaška dolžnost lahko znova izvaja v celoti.”

Dejstva, da so še vedno vojaški obvezniki, pa se večina mladih fantov niti ne zaveda. “Država ni naredila nič, da bi se glede tega opismenjevali kaj več kot dobri dve uri, ko poteka seznanitev z vojaško dolžnostjo ob vpisu v vojaški register,” opozarja.

Namesto vojaške dolžnosti nacionalna dolžnost?

Bivša obrambna ministrica sicer naborniškemu sistemu, kakršnega smo poznali, ni naklonjena, saj po njenem služenje vojaškega roka ni enakovredno obravnavalo deklet in fantov (obvezniki so bili le slednji), pa še ti so se ji skoraj vsi izognili s koristenjem pravice do ugovora vesti ter dolžnost do države opravili na vzporedne načine.

“Če bi hoteli odpraviti vse te krivičnosti in vzpostaviti ustrezen sistem vzgoje mladih za obrambo domovine in solidarnost v družbi, bi morali uvesti nacionalno dolžnost, ki izenačuje moške in ženske, in omogoča, da domovini služimo vsak po svojih sposobnostih in interesih – bodisi vojaško,  bodisi humanitarno v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, bodisi v prostovoljnih filantropskih organizacijah, ki pomagajo beguncem, sirotam in drugim trpečim ljudem,” meni dr. Jelušičeva.

Mladi bi vojski lahko veliko dali in obratno

Čeprav nimamo niti ene znanstveno merodajne raziskave o odnosu mladih do vojske, kar je še dodaten pokazatelj mačehovskega odnosa do te organizacije, na podlagi izkušenj iz učiteljskega dela dr. Jelušičeva sklepa, da so mladi o vlogi Slovenske vojske v družbi kot o celotnem nacionalnovarnostnem sistemu zelo slabo poučeni.

“Zaradi odsotnosti teh vsebin v izobraževalnem šolskem procesu se odnos do vojske gradi samo na podlagi družinske socializacije ali vrstniškega vpliva ali pa medijev,” ocenjuje.

Škoda, da je temu tako, saj bi lahko sodobna generacija vojski veliko dala in obratno. Mladi bi denimo prispevali s svojo računalniško pismenostjo, ki je v boju s kibernetskimi grožnjami zelo pomembna. Vojska pa bi jim ponudila izkušnje iz preživetja v naravi, čustva solidarnosti, tovarištva, kompetence odločnosti in voditeljstva, in veliko osebne discipline.

Zaupanje v vojsko še vedno visoko

Slovenska vojska še vedno uživa najvišje zaupanje med institucijami države Kljub vsem problemom pa slovenska javnost vojski še vedno zaupa bolj, kot številnim drugim institucijam demokratične države.

V spodnjem grafu Politbarometra je razvidno, da je podpora Slovenski vojski stabilna ter najvišja med vsemi institucijami. Sledijo zdravstvo, šolstvo, predsednik republike, policija, evro in tako naprej.

(klik za povečavo)
(klik za povečavo)

3 komentarji

  1. Nekdo,ki je bil obrambni minister in je imel škarje in platno,je zapravil pravico delit pamet o obrambi.Bolj zanimivo je ali sploh potrebujemo fakulteto za obramboslovje,ker znanje,ki ga producira se jasno kaže v bedi Slovenske vojske.Ker fakulteta za obramboslovje je čista politična organizacija, morala pa bi biti strokovna.Vojska je stroka ne politika!

Komentiraj