Dr. Jure Knez, Dewesoft: Med zadnjo krizo se v Sloveniji nismo naučili ničesar (2. del)

V današnjem drugem delu intervjuja s soustanoviteljem gazele Dewesoft dr. Juretom Knezom preberite, kako uspešni trboveljski podjetnik gleda na slovenski odnos med državo in gospodarstvom, (ne)pripravljenost Slovenije in Evrope na novo gospodarsko krizo, kako v Dewesoftu razumejo dobro kadrovsko politiko in odnos podjetja do skupnosti ter ali morda razmišljajo o selitvi v tujino.

Kje vidite vzroke, da je gospodarsko liberalnejša politika v samostojni Sloveniji tako daleč od vodenja države?

To je verjetno težko in kompleksno vprašanje. Del odgovora se gotovo skriva v zgodovini in tradiciji. Zdi se mi, da v Sloveniji dobršen del prebivalstva namreč še vedno misli, da država in družba lahko uspevata brez uspešnega gospodarstva in podjetništva, kar je seveda nemogoče ter v nasprotju z osnovnimi ekonomskimi in matematičnimi zakonitostmi.

Osebno bi si želel, da bi državo vodili po principu dobrega upravljanja podjetja – odhodki morajo biti usklajeni s prihodki in infrastrukturne storitve, ki jih zagotavlja, bolj ali manj konkurenčne drugim državam v regiji.

Če pogledamo s podjetniškega vidika, si namreč državo lahko predstavljamo kot neko veliko podjetje, ki ima monopol na določenem območju, še zdaleč pa ne v svetu. Tega se je, še posebno danes, enostavno treba zavedati, saj smo »vsi v istem čolnu«. Če torej država ne uspe zagotoviti ustreznega konkurenčnega okolja, smo tudi podjetja, ki prihajamo iz nje, zelo težko konkurenčna na svetovnem trgu, na katerem nastopamo.

V Sloveniji dobršen del prebivalstva še vedno misli, da država in družba lahko uspevata brez uspešnega gospodarstva in podjetništva

Verjetno tako tudi nasprotujete pozivom po gospodarskem protekcionizmu, ki so se v ZDA, delno pa tudi v Evropi, zadnja leta precej razširili?

Seveda, domet takšne politike je izredno kratek. Tudi zgodovinski spomin ljudi je tu pač zelo luknjast – že Jugoslavija je bila denimo odličen primer, da zaprte ekonomije ne delujejo dobro.

Rad pa bi poudaril, da si Dewesoft vsekakor želi ostati in se razvijati v Sloveniji. Ravno zato me smer, v katero po mnogih izjavah in javni razpravi sodeč gremo, še toliko bolj boli.

Kako pa komentirate dogajanja in procese v slovenskem gospodarstvu v zadnjem desetletju, torej nekako od začetka zadnje gospodarske krize dalje? Smo se v tem času kaj naučili?

Naše podjetje je med krizo sicer doživljalo visoko rast, a smo bili pozorni, da nismo zaspali na lovorikah in smo po moji oceni dobro pripravljeni na ohlajanje gospodarstva.

Na ravni države pa se po mojem mnenju, na žalost, nismo naučili prav ničesar. Popolnoma se ignorira dejstva in osnove dobrega gospodarjenja; kot da bi namenoma počeli ravno to, kar je narobe.

Bi podali kakšno oceno, kaj se bo s slovenskim in evropskim gospodarstvom dogajalo v prihodnjih letih? Je Evropa dovolj dobro pripravljena na naslednjo gospodarsko ali finančno krizo?

Na žalost se mi zdi, da še vedno ne znamo oceniti realnega stanja. Povsod je govora samo o tem, kako si bomo razdelili viške v trenutnem času konjunkture, nihče pa se ne ukvarja niti s tem, kaj bo v letu 2020. Gospodarska gibanja se praktično ignorira; politika ravna zelo populistično.

To nas lahko v prihodnosti zelo udari, saj se marsikje že jasno kažejo znaki ohlajanja gospodarstva. To pomeni, da bo verjetno relativno kmalu potrebno iskati nove kreativne rešitve in inovativnejše poslovne modele, da bomo lahko živeli na podobnem nivoju blaginje. Nova kriza bo seveda prišla, vprašanje je le, kako globoka bo. To bo odvisno od percepcije in daljnovidnosti vseh – potrebno je predvsem pametno načrtovati in se dobro pripraviti na slabe čase.

Kar se tiče Evrope, pa se ima po mojem mnenju v primerjavi z drugimi velikimi gospodarstvi še veliko za naučiti. Če denimo pogledamo, kako hitro se razvijajo na Kitajskem in kako jasno zastavljeno politiko razvoja imajo, lahko nas, Evropejce, skrbi. Mislim, da mora Evropa spremeniti dobršen del svoje miselnosti in predvsem postati bolj prilagodljiva.

Dewesoft vsekakor želi ostati in se razvijati v Sloveniji. Ravno zato me smer, v katero po mnogih izjavah in javni razpravi sodeč gremo, še toliko bolj boli.

S soustanoviteljem ste se pred leti odločili, da boste uspešne zaposlene v določenem obsegu nagrajevali tudi z lastniškim deležem v podjetju. Zakaj ste se odločili za ta korak in kako se je obnesel?

Menimo, da je uspeh podjetja v veliki meri odvisen od predanosti in zadovoljstva vseh zaposlenih. V ta kontekst sodi tudi omenjeno povabilo v lastniško strukturo podjetja. Ta program zdaj izvajamo že tretje leto, saj se je do zadnjega nakupnega okna zelo dobro obnesel.

V zadnjem, jesenskem nakupnem oknu pa smo zaradi napovedanih sprememb dohodninske zakonodaje doživeli izjemen upad zanimanja za idejo. Program je zato praktično zamrznjen, dokler se podjetniško okolje ne stabilizira; četudi v poslovanju podjetja ni razlogov, da z njim ne bi nadaljevali.

Kakšna je sicer po vašem mnenju nasploh prava, dobra kadrovska politika podjetja? Kot ste omenili, se pri nas lastnike kapitala pogosto slika kot pohlepne tehnokrate, ki jim ni mar za zaposlene. Kako bi to komentirali?

Seveda na žalost obstaja še kar nekaj primerov omenjenega pohlepnega hlastanja za dobičkom, brez ozira na ljudi ali okolje. Tudi tu je po mojem mnenju potrebno najti pravo pot in pravi odziv na takšne primere, jih odstraniti ali vsaj omejiti.

Kot že rečeno, pa v našem podjetju veliko damo na družbeno odgovornost, kar smo že večkrat jasno pokazali. Seveda mora podjetje najprej ustvarjati dobiček, a tudi družbena odgovornost in trajnostna naravnanost sta pomemben del delovanja. Poleg tega vsak, ki želi uspeti, enostavno nujno potrebuje dobro ekipo, v kateri vladajo spoštovanje in pozitivni odnosi. Življenjska doba podjetij, ki tega ne premorejo, je po mojem mišljenju zelo kratka.

Zadnja leta se Slovenija - kot še nekaj evropskih držav – sooča s pojavom t.i. bega možganov. V vašem podjetju ste se odločili nekako ravno za nasprotno – Dewesoft razvijate tam, kjer ste začeli, v Trbovljah. Kako to, da se niste selili drugam? Bi se to zaradi vsega prej omenjenega v prihodnje morda lahko spremenilo?

Dewesoft se hitro širi po svetu in ima le 75 od več kot 200 zaposlenih v Sloveniji. Tu nekako držimo proizvodnjo in razvoj, sicer pa se vztrajno širimo. O selitvi omenjenih kapacitet iz Slovenije ne bomo razmišljali, dokler bo tukajšnje podjetniško okolje vsaj kolikor toliko stabilno, v nasprotnem pa bomo seveda morali razmišljati tudi v to smer.

Preberite tudi 1. del intervjuja z dr. Knezom: "Slovenska družba pri odnosu do podjetnikov stopa v kameno dobo".