Dr. Jure Knez, Dewesoft: Slovenska družba pri odnosu do podjetnikov stopa v kameno dobo (1. del intervjuja)

Privzeta profilna slika
primoz.veselic

POSLUŠAJ ČLANEK
Trboveljski Dewesoft, ki se ukvarja z razvojem in trženjem specifične programske in strojne opreme za meritve, je eden najlepših primerov uspešnih podjetniških zgodb pri nas. Podjetje sta l. 2000 ustanovila dr. Jure Knez in Andrej Orožen ter z jasno vizijo, pametnim upravljanjem in vztrajnostjo zgradila priznano znamko, ki ima podružnice v 15 državah.

Po vrednosti ustvarjenega premoženja časnik Finance dr. Jureta Kneza postavlja na 50. mesto najbogatejših Slovencev. 

V intervjuju z dr. Knezom preberite, na kakšen odnos je Dewesoft naletel pri lokalni skupnosti in na kakšnega pri državi, zanimivo analizo podjetniškega okolja v Sloveniji, splošnega družbenega vzdušja in pravne varnosti ter komentar zadnjih predlogov sprememb iz koalicijske pogodbe.

Podjetje Dewesoft ste s soustanoviteljem v zadnjih 18 letih razvili v eno glavnih slovenskih gazel, ki danes doma in po svetu šteje čez 150 zaposlenih. Bi lahko vašo zgodbo o uspehu strnili v nekaj besed ali vsaj stavkov?

Dewesoft se prvenstveno ukvarja z razvojem in trženjem programske opreme za tehnične meritve, ki je v času našega nastanka predstavljala določeno tržno nišo. Leta 2010 smo začeli tržiti tudi lastne merilne inštrumente in s tem strankam ponudili celovite rešitve. Ob približno istem času smo začeli intenzivno graditi lastno prodajno mrežo, ki danes obsega 15 podružnic po celem svetu.

Od stvari, ki so po mojem mnenju ključne za uspeh podjetja in podjetnika, bi izpostavil dve: predanost poslu oz. cilju ter vztrajnost. V nobenem poslu namreč ni samo uspehov; tudi neuspehi in padci so sestavni del podjetniške poti. Tega se v Sloveniji pogosto še vedno premalo zavedamo. Skratka, predvsem je potrebno vztrajati na svoji začrtani poti.

Koliko vam je pri tej zgodbi pomagala država ali lokalna skupnost? Kaj bi glede (ne)pomoči države oz. skupnosti svetovali podjetnikom, ki bi radi šli po vaših stopinjah?

Ob našem začetku l. 2000 je bila podjetniška infrastruktura v Sloveniji še zelo v povojih. Danes je stanje, še posebej na področju spodbud in podpornega okolja za zagonska podjetja bistveno boljše, a še vedno daleč od razvitejših držav. Je pa na splošno danes v svetu okolje za razvoj podjetij verjetno ugodnejše kot kdajkoli prej.

Kar se tiče lokalne infrastrukture oz. skupnosti, lahko rečem, da so nam bile domače zasavske doline od nekdaj naklonjene. Z lokalnimi skupnostmi delamo z roko v roki, da tudi del našega uspeha vrnemo okolju in ljudem, ki tu živijo.

Kar se tiče države, pa bi v teoriji morala nuditi predvsem zdravo in stabilno podjetniško okolje, kaj dosti več pa nek moder podjetnik tudi ne bi smel pričakovati. Žal za Slovenijo to težko trdimo. Sploh v zadnjem času smo namreč naredili veliko korakov nazaj, v nekakšno podjetniško »kameno dobo«, še posebej z negativno nastrojenim javnim diskurzom.
Država bi v teoriji morala nuditi predvsem zdravo in stabilno podjetniško okolje, kaj dosti več pa nek moder podjetnik tudi ne bi smel pričakovati. Žal za Slovenijo to težko trdimo.

Večino vaših visoko specializiranih izdelkov in storitev prodate na tujih trgih. Izvozna podjetja, kot je vaše od nekdaj veljajo za motorje slovenskega gospodarstva. Menite, da je odnos Slovenije do podobnih podjetij ustrezen?

Seveda zelo težko poslušamo izjave, kot je bila denimo nedavna o izvozu kot škodljivem za državo. Pogosto se nam zdi, da ljudje, ki odločajo, ne razumejo nekaterih osnovnih zakonitosti in nimajo pregleda nad slovenskim gospodarstvom.

Je pa seveda vprašanje, ali gre pri tem negativnem odnosu bolj za vprašanje posameznikov ali države in družbe kot celote. Predvsem bi si želeli, da se uradna politika do tega jasno opredeli oz. zavzame jasno strategijo.

Kako sicer na splošno ocenjujete podjetniško okolje v Sloveniji? Kako bi ga ocenili na lestvici od 1 do 10? Na kaj bi posebej opozorili?

Če bi me vprašali kakšno leto nazaj, bi ga ocenil nekako s 6, danes pa s 3.

Trenutno me najbolj moti splošna vloga in podoba podjetnika v družbi. V našem podjetju se namreč z vsemi aktivnostmi zelo trudimo graditi in peljati filozofijo odgovornega podjetništva ter takšno podobo podjetništva v družbi.

Pozitiven imidž podjetnika je namreč za normalno funkcioniranje družbe in države nujno potreben, a je danes v Sloveniji pod velikim vprašajem. Mladim nadobudnim podjetnikom je tako zelo težko razumno razložiti, do katere mere naj bi bili v družbi dobrodošli in od kod naprej postanejo nezaželeni kapitalisti. Ta meja bi morala biti jasno in razumno določena, česar pa do sedaj s strani slovenske politike nismo doživeli.

Takšen negativen odnos s strani odločevalcev nas tako zelo prizadene – kaj naj bi človek sploh občutil drugega, ko nek vidni politik denimo izjavi, da bi bilo vse, kar si gradil 20 let, potrebno nacionalizirati, tebe pa izgnati iz države?

Glede na izvozno naravnanost gotovo dobro poznate marsikatero tuje podjetniško okolje. Kako bi jih – še posebej v sosednjih državah – primerjali s slovenskim?

Zanimiva je že primerjava s Hrvaško, kjer so npr. mnogi davki precej nižji in kamor bomo primorani pogledovati tudi v našem podjetju, če bodo uresničene napovedi iz koalicijske pogodbe. Seveda pa je vsaka država zgodba zase in težko primerjamo podjetniška okolja v celoti oz. imamo za to verjetno premalo časa.

Morda je lažje primerjati pravno varnost – tu Slovenija slovi po relativno slabi. Veliko pove denimo že to, da si nihče od tujcev ne želi podpisati pogodbe, ki bi bila pod slovensko sodno jurisdikcijo. Naš pravni sistem je namreč počasen in netransparenten ter zelo težko primerljiv denimo z nemškim ali ameriškim.

Za Slovenijo bi bilo izredno pomembno, da bi se vzpostavila prava plačilna disciplina in seveda ničelna toleranca do korupcije, vključno z doslednim sankcioniranjem kršitev. Tu žal kljub nekaterim napredkom v zadnjih letih namreč družba in država še vedno pogosto dajeta slabe zglede. Zelo zanimivo je primerjati tudi navade oz. celoten odnos do korupcije – mnoge naše tuje stranke imajo denimo hude zadržke kot darilo vzeti pisarniški material ali pa pustiti, da bi jim plačali pijačo.

Na žalost pa lahko zadnja leta ugotavljamo, da Slovenijo prehitevajo tudi države, ki so imele l. 1991 podoben izhodiščni položaj, npr. Češka, Slovaška, Madžarska, v zadnjem času celo Hrvaška.
Dejstvo je, da je Slovenija na splošno draga država. To se denimo odraža tudi v tem, da določenih izdelkov v Sloveniji ne moremo več konkurenčno proizvajati.

Kako ocenjujete ali komentirate davčno politiko Slovenije, še posebej na področju obdavčitve plač in obdavčitve dobičkov, tako podjetij kot kapitalskih?

Dejstvo je, da je Slovenija na splošno draga država. To se denimo odraža tudi v tem, da določenih izdelkov v Sloveniji ne moremo več konkurenčno proizvajati.

V našem podjetju imamo v tem smislu sicer srečo, da proizvajamo produkte z visoko dodano vrednostjo, s čimer nam nato še nekako uspeva kompenzirati visoke stroške, čeprav izredno težko plačujemo vrhunske inženirje. Pri takšnih kadrih je obdavčitev plač resnično izjemno visoka in bi si srčno želeli pogojev, ob katerih nam takšni ljudje ne bi bežali v tujino.

Je pa treba pri davkih vseeno biti natančen in se posvetiti vsakemu posebej. Kar se tiče davka na dobiček podjetij, sam menim, da je trenutna stopnja nekako ustrezna; pozitivno je tudi to, da je obdavčitev različna glede na to, ali dobiček ostane v podjetju ali se izplača lastnikom.

Avgusta smo dobili novo, manjšinsko vlado 5 levih strank, ki je sklenila sporazum o sodelovanju z Levico. Med drugim je bilo v koalicijsko pogodbo zapisanih tudi kar nekaj določil, ki bi (še) povečala dajatve podjetij in zaposlenih. Kako komentirate te predloge, na čelu z najbolj odmevnim o vštetju kapitalskih dobičkov v dohodninsko osnovo?

Zadnji predlog iz koalicijske pogodbe o vključitvi kapitalskih dobičkov v dohodnino je popolnoma nelogičen in nesprejemljiv; to je povsem druga zgodba. To je namreč konec koncev tisto, za kar podjetje živi in kjer mora biti konkurenčno podjetjem iz soseščine in drugod.

Kot ste omenili, je v koalicijski pogodbi še kar nekaj točk, ki v resnici nikakor ne pijejo vode. Ob uresničitvi teh bo pogosto najbolj na udaru srednji sloj – najboljši primer so denimo predlagane spremembe obdavčitve nepremičnin.

V drugem delu intervjuja preberite, kje dr. Knez vidi vzroke, da gospodarsko liberalna politika v Sloveniji tako težko pride do izraza, kako dobro ali slabo sta Slovenija in Evropa pripravljeni na novo gospodarsko krizo, kako so zaposleni v Dewesoftu lahko vključeni v upravljanje podjetja ter kako komentira beg možganov iz Slovenije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30