Dr. Jože P. Damijan: Moj problem z Marxom
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Priznani ekonomist in profesor v svojem blogu razloži svoj odnos do Karla Marxa in pojasni, da ima z Marxsom na strokovni ravni tri probleme.
Prvi je v tem, da se je Marx, kljub temu, da je bi verjetno najboljši ekonomski analitik svojega časa, prelevil v socialnega inženirja in se na podlagi svojih teorij lotil pisanja radikalnih političnih manifestov in zahteval revolucijo, ob tem pa ni pojasnil, kako naj bi komunistični red deloval.
Avtorjev drugi problem z Marxom se nanaša na predpostavke njegove sistemske analize, pri kateri kapitalistu ne dopušča funkcije inovatorja in podjetnika, s čimer ne dopušča kapitalista kot pozitivne in razvojne gonilne sile kapitalizma, pač pa ga obravnava zgolj kot parazita, ki si prisvaja presežno vrednost, ki jo ustvarjajo delavci. Hkrati vse delavce vrže v isti koš in zanemari razpon od delavca za strojem, prek inženirja do menedžerja. Marx tudi ne omogoča tranzicije med družbenimi in razrednimi statusi – delavec se ne more prek inoviranja in podjetništva preobraziti v kapitalista, zanemari pa tudi druge “agente” (razen kmetov), denimo študente in upokojence, ki imajo prav tako povsem drugačne preference in vzorce obnašanja kot abstraktni homogeni delavec.
Kot pojasni Damijan, je »realni svet s heterogenimi agenti bistveno bolj kompleksen od dvodimenzionalnega prostora v Marxovem modelu, ki ga zato ni mogoče uporabiti za napovedovanje bodoče dinamike, niti ga z eliminacijo ene skupine agentov ni mogoče narediti vzdržnega«.
Iz tega sledi ekonomistov tretji problem z Marxom, ki predpostavlja, da če se delavci uprejo izkoriščanju s strani kapitalistov in prevzamejo stroje v svojo last, lahko sami krojijo prihodnost in svojo usodo. »Ob tem izgubimo dinamični, spreminjajoči se značaj kapitalizma, ki zagotavlja njegovo preživetje, hkrati odpade profitni motiv in s tem spodbuda k inoviranju kot možnosti za obogatenje, s čimer odpade tehnološki razvoj, kar kapitalizem zamrzne na ravni obstoječe tehnološke razvitosti “produkcijskih sil”«, kar je dolgoročno nevzdržno pojasni Damijan. To pa je prav tisto, kar se je v praksi zgodilo vsem komunističnim eksperimentom, razen kitajskemu modelu po l. 1978, ki pa je z dopustitvijo profitnega motiva postal konkurenčen in dinamičen in je s tem zanikal Marxovo komunistično vizijo sveta brez kapitala kot kapitala, sklene ekonomist dr. Jože P. Damijan v komentarju na svojem blogu.
Priznani ekonomist in profesor v svojem blogu razloži svoj odnos do Karla Marxa in pojasni, da ima z Marxsom na strokovni ravni tri probleme.
Prvi je v tem, da se je Marx, kljub temu, da je bi verjetno najboljši ekonomski analitik svojega časa, prelevil v socialnega inženirja in se na podlagi svojih teorij lotil pisanja radikalnih političnih manifestov in zahteval revolucijo, ob tem pa ni pojasnil, kako naj bi komunistični red deloval.
Avtorjev drugi problem z Marxom se nanaša na predpostavke njegove sistemske analize, pri kateri kapitalistu ne dopušča funkcije inovatorja in podjetnika, s čimer ne dopušča kapitalista kot pozitivne in razvojne gonilne sile kapitalizma, pač pa ga obravnava zgolj kot parazita, ki si prisvaja presežno vrednost, ki jo ustvarjajo delavci. Hkrati vse delavce vrže v isti koš in zanemari razpon od delavca za strojem, prek inženirja do menedžerja. Marx tudi ne omogoča tranzicije med družbenimi in razrednimi statusi – delavec se ne more prek inoviranja in podjetništva preobraziti v kapitalista, zanemari pa tudi druge “agente” (razen kmetov), denimo študente in upokojence, ki imajo prav tako povsem drugačne preference in vzorce obnašanja kot abstraktni homogeni delavec.
Kot pojasni Damijan, je »realni svet s heterogenimi agenti bistveno bolj kompleksen od dvodimenzionalnega prostora v Marxovem modelu, ki ga zato ni mogoče uporabiti za napovedovanje bodoče dinamike, niti ga z eliminacijo ene skupine agentov ni mogoče narediti vzdržnega«.
Iz tega sledi ekonomistov tretji problem z Marxom, ki predpostavlja, da če se delavci uprejo izkoriščanju s strani kapitalistov in prevzamejo stroje v svojo last, lahko sami krojijo prihodnost in svojo usodo. »Ob tem izgubimo dinamični, spreminjajoči se značaj kapitalizma, ki zagotavlja njegovo preživetje, hkrati odpade profitni motiv in s tem spodbuda k inoviranju kot možnosti za obogatenje, s čimer odpade tehnološki razvoj, kar kapitalizem zamrzne na ravni obstoječe tehnološke razvitosti “produkcijskih sil”«, kar je dolgoročno nevzdržno pojasni Damijan. To pa je prav tisto, kar se je v praksi zgodilo vsem komunističnim eksperimentom, razen kitajskemu modelu po l. 1978, ki pa je z dopustitvijo profitnega motiva postal konkurenčen in dinamičen in je s tem zanikal Marxovo komunistično vizijo sveta brez kapitala kot kapitala, sklene ekonomist dr. Jože P. Damijan v komentarju na svojem blogu.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.