Dr. Jože P. Damijan: Moj problem z Marxom
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Priznani ekonomist in profesor v svojem blogu razloži svoj odnos do Karla Marxa in pojasni, da ima z Marxsom na strokovni ravni tri probleme.
Prvi je v tem, da se je Marx, kljub temu, da je bi verjetno najboljši ekonomski analitik svojega časa, prelevil v socialnega inženirja in se na podlagi svojih teorij lotil pisanja radikalnih političnih manifestov in zahteval revolucijo, ob tem pa ni pojasnil, kako naj bi komunistični red deloval.
Avtorjev drugi problem z Marxom se nanaša na predpostavke njegove sistemske analize, pri kateri kapitalistu ne dopušča funkcije inovatorja in podjetnika, s čimer ne dopušča kapitalista kot pozitivne in razvojne gonilne sile kapitalizma, pač pa ga obravnava zgolj kot parazita, ki si prisvaja presežno vrednost, ki jo ustvarjajo delavci. Hkrati vse delavce vrže v isti koš in zanemari razpon od delavca za strojem, prek inženirja do menedžerja. Marx tudi ne omogoča tranzicije med družbenimi in razrednimi statusi – delavec se ne more prek inoviranja in podjetništva preobraziti v kapitalista, zanemari pa tudi druge “agente” (razen kmetov), denimo študente in upokojence, ki imajo prav tako povsem drugačne preference in vzorce obnašanja kot abstraktni homogeni delavec.
Kot pojasni Damijan, je »realni svet s heterogenimi agenti bistveno bolj kompleksen od dvodimenzionalnega prostora v Marxovem modelu, ki ga zato ni mogoče uporabiti za napovedovanje bodoče dinamike, niti ga z eliminacijo ene skupine agentov ni mogoče narediti vzdržnega«.
Iz tega sledi ekonomistov tretji problem z Marxom, ki predpostavlja, da če se delavci uprejo izkoriščanju s strani kapitalistov in prevzamejo stroje v svojo last, lahko sami krojijo prihodnost in svojo usodo. »Ob tem izgubimo dinamični, spreminjajoči se značaj kapitalizma, ki zagotavlja njegovo preživetje, hkrati odpade profitni motiv in s tem spodbuda k inoviranju kot možnosti za obogatenje, s čimer odpade tehnološki razvoj, kar kapitalizem zamrzne na ravni obstoječe tehnološke razvitosti “produkcijskih sil”«, kar je dolgoročno nevzdržno pojasni Damijan. To pa je prav tisto, kar se je v praksi zgodilo vsem komunističnim eksperimentom, razen kitajskemu modelu po l. 1978, ki pa je z dopustitvijo profitnega motiva postal konkurenčen in dinamičen in je s tem zanikal Marxovo komunistično vizijo sveta brez kapitala kot kapitala, sklene ekonomist dr. Jože P. Damijan v komentarju na svojem blogu.
Priznani ekonomist in profesor v svojem blogu razloži svoj odnos do Karla Marxa in pojasni, da ima z Marxsom na strokovni ravni tri probleme.
Prvi je v tem, da se je Marx, kljub temu, da je bi verjetno najboljši ekonomski analitik svojega časa, prelevil v socialnega inženirja in se na podlagi svojih teorij lotil pisanja radikalnih političnih manifestov in zahteval revolucijo, ob tem pa ni pojasnil, kako naj bi komunistični red deloval.
Avtorjev drugi problem z Marxom se nanaša na predpostavke njegove sistemske analize, pri kateri kapitalistu ne dopušča funkcije inovatorja in podjetnika, s čimer ne dopušča kapitalista kot pozitivne in razvojne gonilne sile kapitalizma, pač pa ga obravnava zgolj kot parazita, ki si prisvaja presežno vrednost, ki jo ustvarjajo delavci. Hkrati vse delavce vrže v isti koš in zanemari razpon od delavca za strojem, prek inženirja do menedžerja. Marx tudi ne omogoča tranzicije med družbenimi in razrednimi statusi – delavec se ne more prek inoviranja in podjetništva preobraziti v kapitalista, zanemari pa tudi druge “agente” (razen kmetov), denimo študente in upokojence, ki imajo prav tako povsem drugačne preference in vzorce obnašanja kot abstraktni homogeni delavec.
Kot pojasni Damijan, je »realni svet s heterogenimi agenti bistveno bolj kompleksen od dvodimenzionalnega prostora v Marxovem modelu, ki ga zato ni mogoče uporabiti za napovedovanje bodoče dinamike, niti ga z eliminacijo ene skupine agentov ni mogoče narediti vzdržnega«.
Iz tega sledi ekonomistov tretji problem z Marxom, ki predpostavlja, da če se delavci uprejo izkoriščanju s strani kapitalistov in prevzamejo stroje v svojo last, lahko sami krojijo prihodnost in svojo usodo. »Ob tem izgubimo dinamični, spreminjajoči se značaj kapitalizma, ki zagotavlja njegovo preživetje, hkrati odpade profitni motiv in s tem spodbuda k inoviranju kot možnosti za obogatenje, s čimer odpade tehnološki razvoj, kar kapitalizem zamrzne na ravni obstoječe tehnološke razvitosti “produkcijskih sil”«, kar je dolgoročno nevzdržno pojasni Damijan. To pa je prav tisto, kar se je v praksi zgodilo vsem komunističnim eksperimentom, razen kitajskemu modelu po l. 1978, ki pa je z dopustitvijo profitnega motiva postal konkurenčen in dinamičen in je s tem zanikal Marxovo komunistično vizijo sveta brez kapitala kot kapitala, sklene ekonomist dr. Jože P. Damijan v komentarju na svojem blogu.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.