Dr. Ivan Štuhec, Radio Ognjišče: gremo na volitve

Ne smemo pa prezreti še enega, morda najtemeljitejšega ustvarjalca popolne enakaosti, ki je tako ljuba našemu akademiku; to je tovariš Pol Pot. Ker je malce že zašel v pozabo, naj navedem njegov neminljiv prispevek k marsizmu - leninizmu in internacionalni enotnsti.
Ta se ni slepomišil s teorijami in dotorati, ta je v praksi izvedel popolno enakost. Meščane, malomeščane in boržuazijo je preprosto nagnal iz mest na deželo in jo popolnoma izenači s kmeti. Naenkat je bila celotna država popolnoma enaka, v bedi sicer, ampak enaka. Kdor se je upiral, ga je doletela pravična kazen, torej smrtna kazen. Ta bistroumni marksist-leninist je tako dal odstraniti vs eelemete, ki so se upirali poponi enakosti. Ni nepomembno omeniti, da je tako pobil skoraj tretjino svojega naroda. Kljub takšnim dosežkom, pa mu enakosti ni uspelo trajno zadržati. Zakaj, pa bo verjetno možno ugotoviti s tertjim morebitnim doktoratom našega vrlega akademika.

Ni čudno, da se Slovenija vedno bolj pogrza v komunizem.
V zadnji Sobotni prilogi Dela se je ogasil neki akademik, dvakratni doktor, česa ne vem, po imenu Rudi Rizman. V svojem, kar zajetnem članku je natrosi toliko neumnosti, da bi namesto v akademijo moral soditi v kakšn drugo z mentalnim zdravjem povezano ustanovo.Predmet njegovih marenj je nenenakost v sedanji družbi.
Ukvarja se z zanj kakastrofalnim pojavom bogatenja posameznikov in obvešča bralstvo, da je nevzdržana koncentracija bogastva, ki ga ima v rokah peščica bogatašev, med tem ko večina zemljanov živi v revščini.
Kam to vodi se sprašuje "akademik"? V revščino, bedo in pomanjkanje, je njegov odgovor, saj je trdno ukovan v marksistično leninistične dogme.
Med tem, ko je normalni svet sprejel na znanje, da je s padcem Berlinskega zidu konec z iluzijo marksizma-leninizma, se naš akademik ne da in še kar živi v namišljenem svetu, v iluziji, da se da ljudi izdelovati po kalupu in bodo vsi enaki in presrečni v enakosti.
Kar nekaj fatalnih napak pa akademik kljub dvojnima doktoratoma ne opazi.
Ljudje nismo enaki. Nič na svetu nima enakega dvojnika. Razlikujemo se že po zunanjem videzu, na področju pameti pa so te razlike naravnost orjaške. K sreči je Bog pri delitvi pameti naredil dobro potezo, vsak človek namreč meni, da ima pameti dovolj, nekateri celo menijo, da jo imajo zelo dosti, kot naš akademik, ki se loteva pisanja, ki je popolna zabloda.
Opazno pri njegovem pisanju je, da človeštvo tone v revščino. To pripisuje kapitalizmu, ki omogoča peščici ljudi, da neverjetno bogati. Mislim, da meni, da se to dogaja zaradi nesramnega izkoriščanja.
Pa si poglejmo dejansko stanje. Kolikor je splošno znano, se v svetu gospodarstvo krepi in raste. Če torej gosodarstvo raste, je v svetu vse več dobrin, vse več blaginje. Več je hrane, več izdelkov široke potrošnje, več je izobraženih ljudi, več je duhovne blaginje. Kje potem vrli akademik vidi degresijo?
Akademik se najverjetneje ni seznanil z osnovno lastnostjo kapitala. Kapital je namreč dinamična materija. Učinkovit je le tedaj, kadar je v funkciji. Da mu pojasnim: če imamo zelo vredno umetniško sliko in ta visi v neki galeriji ne pomeni popolnoma nič. Če jo rastavimo in privabimo tisoče obiskovalcev, ki za ogeld plačajo, pa postane slika kapital, ki nosi dobičke.
Da bo akademiku še bolj jasno, mu moram povedati, da kapital ne velja nič, če ni trga.
Pa lekcija: bogataši, tista ozmerjana peščica si z bogastvom, torej kapitalom, ne more poponoma nič, če ga ne obrača, kot rečemo po domače. Torej kapital morajo bogataši oplemenititi. To pa storijo tako, da skrbijo zanj, da se ohranja, viške pa vlagajo v nova podjetja, ki skrbe za povečanje kapitala. In tako raste bgastvo, ki je v bistvu kapital. Upam, da je sleherniku jasno, da večanje bogastva, torej večanje kapitala povzroča rast proizvodnje, ta pa rast blaginje. Saj je razumljivo, da pomenijo blaginjo nova stanovanja, novo pohištvo, novi hladilniki, pralni stroji, televizorji, telefoni, pa avtomobili. S temi dobrinami raste tudi standard, izobraževanje, kultra in seveda zabava, radost. Šoprt na primer, rekreacija, dopusti, potovanja.
Bogastvo, kapital, pa nima meja. Širi se po celem svetu. Tudi na revna področja. Ta sicer zaostajajo za razvitim svetom, a po zaslugi svobodnega pretoka prodira kapital tudi v revne kraje. Če ne bi, bi bila ta področja še bolj revna, še večji bi bil zaostanek za razvitim svetom. Včasih je bila bogata samo Amerika. Verjetno se akademik še spominaj izreka, Saj to je Amerika, smo rekli, če nam je šlo dobro. No, danes je Amerika že zajela kar velik del sveta. So pa še vedno revna področja, ki pa se po zaslugi kapitala, ki ne pozna meja, razvijajo. Problem nerazvitih območij je pretirana nataliteta. Rast človeštva v nerazvitih območjih prehiteva razvojne možnosti revnih držav in zato se ne morejo tako intenzivno razvijati, kot ostali svet. Za to ni kriv kapitalizem in bogatenje peščice ljudi, ki obvladuje večino kapitala.
Kapitalisti, bogatuni, niso krivi, če investirajo v revne predele z namenom, da kujejo velike dobičke. Gredo pač tja kjer so dobički največji. V kolikor želi kdo preprečiti to početje, zavre investicije in revni ostanejo revnejši. Tega se mora akademik zavedati. Če v Bangadeš ne bodo več investirali bogati kapitalisti, bodo tam ljudje še revnejši.
Potem akademik, demagog, širi pogrošno razmišljanje, da je namreč socialna nenenakost pogubna za človeštvo, Da pojav miljardejev uničuje družbo.
Akademik je dovoj star, da je zelo dobro poznal Kitajsko v času, ko ji je vladal Ma Ze Dong, odlični sledilec Karla Marxa. Dokler je bil ta klepin na oblsati je milijarda Kitajcev tavala po državi oblečena v "ibercuge", v rokah so imeli rdeče knižice in bili vsi enaki v revščini. Ko se je slavni Mao poslovil, so se Kitajci podali v kapitalizem. Zrasli so milijarderji, ki upravljajo, zanajo upravljati s kapitalom. Družba se je kljub vladavni komunstične partije razsojla. Razlike med revnimi in bgatimi so se neskončno povečale. Amak so danes Kitajci lepo oblečeni, ne hodijo naokrog z redčimi kljižicami, sandard jim raste, selijo se v nova stanovanja, imajo na razpolago dobrine, ki so jih pod Maom lahko samo sanjali. Na pohodu je avtomabilizem. Lahko potujejo po Kitajski in po svetu. Ne rabijo se več bati, da jih bodo kulturnorevolucionarji preganjali v enakost.
Če bo akademik to slučajno prečital menim, da je za prvo lekcijo dovolj. Lahko po potrebi pa nadaljujem.

Gospod Štibernik! Takšni kot ste vi so imeli v enoumnem sistemu ponavadi rdeče knjižice. Sam sem dovolj star ( 65 let), da mi vi nemorete soliti pameti kaj je bil bivši sistem lažnivcev, tatov, morilcev in provokatorjev. Če ne razumete Jezusovega nauka in cerkve, ki se po svojih človeških, nebogljenih močeh trudi za dobro ljudi, je vaša stvar. Ni pa potrebno trositi svoje frustracije na elektronskih portalih.