Dr. Ivan Štuhec: Med nami so živi ostanki komunističnega totalitarizma

POSLUŠAJ ČLANEK
Jutri se bodo po celotni EU spomnili na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, v prvi vrsti torej fašizma, nacizma in komunizma.

Ob tem dnevu spomina, ki je za marsikoga s slovenske tranzicijske levice zaradi omenjanja komunizma še vedno sporen, je v ljubljanski stolnici včeraj potekala sveta maša in akademija z nagovorom moralnega teologa dr. Ivana Štuheca.

Ozadje jutrišnjega komemorativnega dne


Evropski parlament je l. 2009 sprejel resolucijo o dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v evropski zgodovini. 23. avgust je bil izbran simbolno, saj je bil na ta dan 1939. leta podpisan pakt o nenapadanju med Nemčijo in Sovjetsko zvezo oz. sporazum Hitler-Stalin, s katerim sta se tik pred izbruhom 2. svetovne vojne obe zločinski velesili pogodili ter razdelili Poljsko in ostala interesna območja.

V resoluciji je med drugim zapisano, da morajo spomini na tragično preteklost Evrope ostati živi, da bi lahko postavili temelje za spravo, ki temelji na spominu in resnici. Z drugimi besedami - pomen dneva naj bi bil tako pieteten kot opomin današnjim generacijam o vseh grozotah in desetinah milijonov žrtev, ki so jih Evropi prinesli nedemokratični režimi.

Že med sprejemanjem resolucije pa je bilo iz mnogih nekdanjih socialističnih držav slišati ugovore in nestrinjanje z "metanjem komunizma in nacizma v isti koš". Šlo je celo tako daleč, da poslanska skupina socialistov in demokratov (S&D) v EP resoulcije ni podprla. Slovenija pri tem seveda ni bila izjema. Vlada RS je tako sklep o obeleževanju dnevu spomina sprejela šele l. 2012, parlament pa resolucije še vedno ni prenesel v nacionalno zakonodajo.

Ivan Štuhec: Ostanki komunizma v srednji in vzhodni Evropi so bolj živi kot ostanki nacizma in fašizma v Nemčiji in Italiji


V včerajšnji maši je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore tako povedal, da so se prisotni zbrali, da bi "molili ža žrvte, prečistili svojo vest in oblikovali spravni odnos do totalitarizmov preteklosti, za katere pa se zdi, da le niso povsem v preteklosti, ampak ohranjajo svoje poganjke tudi v naše dni in v našo družbo".

"S to sveto mašo se hočemo spomniti vseh žrtev, ki so jih zmetali v goltanec novega sveta, ker na tem novem svetu zanje ni bilo prostora. Pretresljivo je, kako malo je prostora na svetu, na katerem ni prostora za Boga." Nadškof je nato spomnil tudi na starozavezno zgodbo o Kajnovem bratomoru Abela.

Na akademiji po maši je dr. Ivan Štuhec poudaril, da je vsako povojno obdobje nabito s čustvi, ranami in predsodki, ustvarjajo pa se tudi namerne ali nenamerne ideološke zgodbe, s katerimi vsaka stran opravičuje svoja dejanja.



Pogosto uporabljena fraza, da zgodovino pišejo zmagovalci, po njegovih besedah prav tako vnaša nesporazume. "Zmagovalci, pijani od oblasti, so s perspektive človekovega dostojanstva lahko hujši kršitelji tega, kakor pa so bili poraženci, dokler so ti imeli moč in oblast."

Dr. Štuhec je bil izredno kritičen do današnjega časa: "Če smo v 90. bili prepričani, da Zahodna Evropa ve, kaj se ruši z berlinskim zidom, smo danes lahko prepričani, da ne razume ali noče razumeti, da so ostanki komunističnega totalitarizma v nekdanjih komunističnih državah veliko bolj navzoči in v revitalizaciji kakor pa fašizem in nacionalsocializem v Italiji in Nemčiji." Pozval je še k nenehnemu opominjanju po ohranjanju spomina.

Študijski center za narodno spravo je pred dnevom spomina odprl tudi razstavo "Skozi čas preizkušenj v zaporniških celicah", pred spominskimi obeležji v Ljubljani - v prvi vrsti Spomeniku žrtvam vseh vojn in z vojno povezanega nasilja - pa so položili cvetje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike