Dr. Igor Vojtic, Judovska skupnost Slovenije: Skoraj bolj kot desni ekstremizem nas teži antisemitizem slovenske levice (1. del)

Primož Veselič
11

    V času, ko je del poslavljajoče se vladne koalicije skozi parlamentarno sito skušal “na silo” spraviti priznanje neodvisne Palestine, v Gazi na meji z Izraelom pa skoraj vsakodnevno umirajo palestinski protestniki, se nam podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije, dr. Igor Vojtic, zdi kar pravšnji sogovornik. 

    Veterinarja in profesorja na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo med drugim povprašali, v kako nezavidljivem položaju so Judje pri nas, s kakšnimi težavami so se srečevali v prejšnji državi ter kakšen odnos ima do njih slovenska politika.

    Kako bi povprečnemu Slovencu kratko predstavili judovsko vero in kulturo?

    Za povprečnega Slovenca je najpomembneje povedati, da je judovstvo najstarejša monoteistična religija, v kateri korenini krščanstvo. Naše judovske vrednote od 10 zapovedi naprej, ki so iz nomadskih plemen pomagale ustvariti civilizacijo, je ponotranjilo tudi krščanstvo ter kasneje Evropa. Judovstvo je tako neločljivo vgrajeno v same temelje Evrope.

    Kako bi opisali današnji položaj judovske skupnosti v Sloveniji? Kakšen je ta na formalni ravni in kakšen je odnos večinskega prebivalstva do skupnosti?

    Judovska skupnost je kot verska skupnost registrirana pri Ministrstvu za kulturo in s tem formalno enakopravna drugim verskim skupnostim. Na dejanski ravni pa naš položaj odseva nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo.

    Položaj judovske skupnosti v Sloveniji je atipičen za evropsko demokratično državo. Kršene so nam namreč nekatere temeljne pravice veroizpovedi, npr. pravica do obrezovanja otrok, ki je v Sloveniji celo kaznivo dejanje. Tega ne poznajo praktično nikjer na svetu. Poleg tega je pri nas izrecno prepovedan zakol po verskih pravilih, t. i. šehita, čeprav je temeljni izraz vere in ga evropske uredbe puščajo popolnoma odprtega. V Evropi je prepovedan le še na Islandiji.

    Judov je v Sloveniji sicer izredno malo, za vzorec. Kar se tiče odnosa večinskega prebivalstva, lahko rečem, da nekih posebnih simpatij ne opažamo, bolj nas imajo za neke čudaške posebneže. Preko različnih kanalov, sploh družbenih omrežij, pa redno dobivamo tudi grožnje; za nekatere sumimo, da prihajajo celo od pripadnikov uniformiranih organov.

    Kakšen pa je po vašem mnenju odnos Slovencev do holokavsta? Se denimo v vsakdanjem življenju srečujete tudi s primeri zanikanja tega dela evropske zgodovine?

    Slovenski odnos do holokavsta je predvsem pogojen z notranjepolitičnimi dogajanji; pogosto se pojavlja kot sredstvo političnega prerivanja na desnici ali levici. V Ljubljani obstajajo celo ljudje, za katere je holokavst privaten posel. Naša skupnost se zato dogodkov ob dnevu spomina na žrtve holokavsta ne udeležuje več.

    Dobivamo tudi izjave in grožnje v smislu, da nacisti niso dovolj dobro opravili svojega dela. To je desni ekstremizem, ki je rasističnega tipa in pravzaprav niti ne tako nevaren, ker je prepoznan in zgodovinsko izpričan. Skoraj nas bolj teži antisemitizem slovenske levice, ki ga je težje prepoznati, saj je zahrbten ter prepleten s politiko, npr. pri vprašanju verskega zakola in priznanja palestinske države. Rezultat pa je v obeh primerih enak.

    Izrael je izrazito nacionalna država z močno nacionalno identiteto. Nacionalna država pa je za slovenske liberalce skorajda kletvica.

    Kako bi opisali položaj judovske skupnosti v povojni komunistični Jugoslaviji – vemo, da je bila zadnja sinagoga v Sloveniji v Murski Soboti porušena l. 1954?

    Zoper Jude so bili vodeni procesi do leta 1949. Absurdno se jim je očitalo sodelovanje z okupatorjem zgolj zaradi nemških priimkov, ki jih ima sicer večina evropskih Judov. Mnogim so zaplenili vso premoženje, nekateri pa so se mu odpovedali, ker je bil to pogoj Jugoslavije za pridobitev listin za odhod v Izrael.

    Ta čas in dogajanja so dejansko zelo slabo poznani. Večji del preživelih Judov se je v prvih letih po vojni izselil bodisi v Severno Ameriko bodisi v Izrael. Preostali Judje so se na etnični osnovi združevali v razna društva, verske potrebe pa so zelo težko zadovoljevali.

    Na splošno se potem tem društvom ni godilo tako slabo, morala pa so se povsem vzdržati političnega aktivizma, sploh po šestdnevni vojni 1967, ko je Jugoslavija prekinila vse odnose z Izraelom in se približala palestinski strani. Do takrat pa je Izrael do neke mere celo podpirala zaradi pričakovanj, da bo državna ureditev s kibuci šla v smeri socializma.

    Kaj bi torej rekli o odnosu slovenske levice do Judov in Izraela; kako ta odnos zaznamuje ideologija?

    Država Izrael je danes – kljub kibucem, ki s svojo notranjo solidarnostjo še vedno obstajajo – izrazito kapitalistična država, ki je po ureditvi precej podobna ZDA. To seveda vzbuja antipatije pri tistih, ki jim to dvoje ni blizu.

    Drugi faktor pa je tudi to, da je Izrael izrazito nacionalna država z močno nacionalno identiteto; drugače sploh ne more biti. Nacionalna država pa je za slovenske liberalce skorajda kletvica. Tudi v današnji Evropi ni ravno nekaj zaželenega, teži se k univerzalni državi.

    Te sodobne multikulturne težnje so za Jude načeloma neugodne, sploh če pomenijo priseljevanje iz muslimanskih držav. Bližnjevzhodne muslimanske države namreč poznajo sistematičen antisemitizem, ki je za današnjega povprečnega Evropejca nepojmljiv in praktično na ravni nacističnega. Zato je val migrantov iz teh držav za Jude nekaj izredno nevarnega.

    Hamas je navadne ljudi poskusili zlorabiti tako, da so teroriste infiltrirali med demonstrante ter nameravali to maso na silo potisniti čez mejni prehod, nato pa izginiti v notranjost Izraela.

    Kako komentirate nedavne demonstracije 20 tisoč Palestincev na meji med Izraelom in Gazo, na katerih je izraelska vojska ubila 32 ljudi? Kaj pa menite o zahtevah protestnikov po vrnitvi palestinskih izseljencev v Gazi na njihove prvotne domove v Izraelu?

    Hamas je v Gazi ubral novo taktiko na podlagi videnega tekom migrantske krize v Evropi. Ker izraelska vojska uničuje venomer nove tunele za vdor terorističnih skupin v Izrael, so navadne ljudi poskusili zlorabiti tako, da so teroriste infiltrirali med demonstrante ter nameravali to maso na silo potisniti čez mejni prehod, nato pa izginiti v notranjost Izraela. Podobno, kot se je dogajalo na mejnih prehodih med Srbijo in Hrvaško ali Hrvaško in Slovenijo.

    Dejstvo pa je, da če Izrael ne bi brezkompromisno poskrbel za svojo varnost, danes ne bi več obstajal. Med ubitimi je doslej identificiranih 7 v Izraelu iskanih teroristov.

    V Gazi živi zelo malo izseljencev iz 1948. To so večinoma potomci druge in tretje generacije, ki ne morejo več imeti statusa beguncev, saj ta ni dedna pravica. Tako ali tako pa je večina izseljencev prve generacije že zdavnaj sprejela državljanstvo Libanona, Jordanije ali Egipta in zato niso upravičeni do statusa begunca.

    V celotni regiji je ostalo le približno 25.000 ljudi brez državljanstva, katerih vprašanje je na pogajalski mizi v mirovnem procesu. Po mojem mnenju je edino realno, da se ti ljudje vrnejo nazaj k svojim bratom na območje bodoče palestinske države, katere del bo očitno tudi Gaza.

    V drugem delu intervjuja jutri preberite temeljito nadaljnjo razlago judovskega videnja palestinsko-izraelskega konflikta, kaj dr. Vojtic meni o postopku slovenskega priznanja Palestine in političnih preigravanjih okoli tega ter kako vidi trenutno širšo politično situacijo na Bližnjem vzhodu.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 11

    1. priznanje domovini.
      da za neko temo greš in nekoga vprašaš par osnovnih vprašanj – to je vendar tako enostavno, pa kot kaže tako težko, da skoraj vsi preostali raje vklopijo čustva in napišejo kolumno.

    2. Pohvala DOMOVINI, da nam predstavi tudi JUDE, ker malo vemo o tem, da jih imamo tudi v Sloveniji.

      Pri nas je kar nekaj priimkov ŠTOK. Zasledila sem, da so to Judovski priimki, ki so se k nam razširili iz Poljske in Nemčije – pred stoletji. O tem pa se malo piše.

      • Ti še marsičesa ne veš.

        Tudi tega ne, da so večino Judo, ki jih je spregledal Hitler, po vojni pobili komunisti.

      • Da, pohvala Domovini, da nam predstavi tudi JUDE, ker malo vemo o tem, da jih imamo tudi v Sloveniji.

        Kar se tice mnenja da so danes vecji in nevarnejsi anitsemiti na levici, najbrz kar drzi. Tako je tudi na Svedskem, kjer zivim. Levicarji se v obupu, ker so vsi njihovi eksperimenti na ljudeh zalostno propadli, povezujejo z muslimani, tocnjeje islamisti. Skupni imenovalec the ljudi je sovrastvo do Judov.

    3. Slovenski levičarji in jugonostalgiki so izjemni anti-semiti. Na MMC Rtvslo so takšni izpadi, da človek ne more verjeti. Slovenski levičarji nimajo nobene pravice praznovati nek spomin na Holokavst, ker se sami ne obnašajo spoštljivo ne do Izraela ne do Židov. Levičarski spomin na te dogodke je bolj nek ‘PR-stunt’ za slovenske notranjepolitične potrebe. In nekdo enkrat mora to jasno in glasno zakričati!

      • Tako je! Svedski levicarji, ki so na zalost na oblasti, pretakajo krokodilove solze vsako leto ob dnevu Holocausta. Hkrati pa posiljajo mnoge miljone in miljone kron terroristom v tako zvani imaginarni neverland “Palestina”. Zapirajo oci in si zatiskajo usesa, ko mnozice muslimanov v svedskem mestu Malmö kricijo po uilicah da je treba vse Jude pobiti in da bodo to tudi storili …

    4. Ko so v Izraelu ljudi na ulici sprasevali, ali ima judovstvo vec sticnih tock s krscanstvom ali z islamom, je velika vecina odgovorila, da z islamom.
      Ker da judje in muslimani verujejo v istega Boga. Oboji obredno obrezujejo decke. Imajo podobne obredne predpise za zakol zivali. Halal in koser je prakticno isto.
      Judje to podobnost razlagajo s tem, da se je Mohamed pri vzpostavljanju islama naslanjal na judovsko Staro zavezo ….
      (Vir: video na youtube)

      • Sem bil veckrat v Izraelu. Izrael je moderna drzava, kjer je zelo veliko drzavljanov “sekularnih”, to je ljudi ki niso religiozni. Verjetno je % ateistov vecji kot v Sloveniji. Je pa seveda kar nekaj ortodoksnih Judov, ki so mi bili, moram priznati, precej nesimpaticni.

    5. Primož Veselič, kje imate pri nas desni ekstremizem?

      Evidenten pa je levi ekstremizem, celo v vladnih vrstah sanjske Cerarjeve vlade v odhajanju.

      Stališče postkomunistične levice do Judov pa je pričakovano.

      Konev koncev so pravi ideološki nasledniki komunističnih osvoboditeljev, ki so po izbruhu komunistične “svobode” likvidirli še tiste Jude, ki jih je spregledal Hitler.

    6. SLOVENEC KREMENITI, RES JE TAKO. Levičarji še vedno jezdijo na zmagi leta 1945, ki jo niso izbojevali sami, ampak skupaj z Angleži in Amarikani ter seveda z Rusijo. Med domačimi borci pa je bilo 95% partizanov-Krščanskih socialcev.

      Po vojni pa se je s TERORJEM ustoličil KOMUNIZEM, ki je zavračal Judovstvo in Krščanstvo. Da je ta ostal do dandanašnjih dni pa Svet si še misliti ne more. Če se pojaviš na mitingu Zveza Borcev, ti je zagotovljena ZMAGA tako na lokalnih, kot državnozborskih volitvah.

      Pravijo, da ZB ohranja vrednote NOB. Jaz tega ne vidim, saj so med vojno partizani odšli v CERKEV in k OBHAJILU. Ti OBOŽEVALCI KOMUNIZMA, pa še vedo ne, kaj je maša – njihovo obhajilo pomeni golaž in steklenice alkohola. Oni se v mirnem času še vedno gredo VOJNO, pa ne proti tujcu, ampak proti vernim Slovencem. To pa niso nobene vrednote, ampak razvrat, za katerega se pošteni partizani niso borili.

      • Tako je. Ravno berem knjigo dr. Franceta Bucarja: Rojstvo drzave. Kjer lahko berem priblizno to, kar Krasevka tukaj pise.

    Komentiraj