Dr. Igor Vojtic, JSS: Slovenija je ujetnica jugoslovanske politike neuvrščenosti, za katero je bil Izrael simbol imperializma (2. del)

Primož Veselič
9

    V drugem delu intervjuja smo se s podpredsednikom Judovske skupnosti Slovenije, dr. Igorjem Vojticem pogovarjali o prizadevanjih slovenske levice za priznanje Palestine, predstavil nam je pri nas zapostavljen pogled na palestinsko-izraelski konflikt ter svoje širše videnje razmerij sil na Bližnjem vzhodu.

    Kako v vaši skupnosti gledate na prizadevanja za priznanje Palestine s strani slovenske diplomacije, sploh glede na precejšnjo osamljenost znotraj EU? Ali menite, da imajo ta prizadevanja oz. to vprašanje notranjepolitičen cilj?

    Slovenija je praktično ujetnica jugoslovanske politike neuvrščenosti, za katero je bil Izrael – za ZDA – simbol imperializma in kapitalizma. Hkrati pa za to ujetost ni nobenega pravega razloga. Koalicijska podpora, zlasti delovanje predsednika DZ, je nostalgično preigravanje te politike in tihih simpatij do antiimperialističnega gibanja, kar je v bistvu skladno z ideali slovenske levice.

    Slovensko priznanje Palestine Palestincem ne bi pomagalo popolnoma nič, saj Slovenija nikakor ni faktor v mednarodni politiki ali na Bližnjem vzhodu. To je izključno notranjepolitično početje z ideološkim ozadjem ter zelo nenavadno »soliranje«.

    Nobena zahodna demokratična država razen Švedske namreč še ni priznala Palestine. Pa ne zato, ker temu arabskemu prebivalstvu ne bi privoščili ali priznavali pravice do svoje države; temu tudi Judje ne oporekamo. Stvar je v tem, da Izrael na to nikoli ne more pristati pod takimi pogoji, kot danes zahteva Hamas in večina palestinske javnosti; to bi bil zanj samomor.

    Slovensko priznanje Palestine Palestincem ne bi pomagalo popolnoma nič, saj Slovenija nikakor ni faktor v mednarodni politiki ali na Bližnjem vzhodu.

    Kako sicer gledate na palestinsko vprašanje oz. judovsko-arabski spor? Kaj bi rekli o odnosu mednarodne skupnosti do tega vprašanja?

    Kot rečeno, v Izraelu arabskemu prebivalstvu na teh območjih ne oporekamo pravice do države, poleg tega je to predvideval načrt OZN iz 1947. Ni pa ta sicer nikoli govoril o »Palestini«, ampak o »arabski in judovski državi«.

    L. 1948 je Izrael potrdil načrt ZN in razglasil neodvisnost, Arabci pa ne. Takoj naslednji dan so nato arabske sosede praktično z vseh strani napadle Izrael, ki se je znašel v obupnem položaju. Prva okupatorja današnjih Palestincev sta bila torej Jordanija in Egipt, njihovi lastni bratje.

    Tega danes v javnosti sploh nihče ne pove, mlade generacije o tem ne vedo ničesar. Praktično vso ozemlje, ki je danes sporno, je Izrael namreč osvojil v obrambni vojni. Če bi bili arabski politiki pametni, bi sprejeli prvotni načrt ZN in bi bil danes Izrael bistveno manjši, kot je. Poleg tega smo Judje na tem območju živeli od nekdaj oz. ga nismo nikoli zapustili, le naše število se je spreminjalo.

    Danes je glavni vzrok, da se državi oz. skupnosti ne moreta dogovoriti, ta, da palestinska oblast nikakor ni pripravljena priznati Izraela kot države, poleg tega pa mu ni pripravljena zagotoviti varnosti, če bi se ustanovila Palestina. Zato Nemčija, Francija, Velika Britanija itd. enostavno ne bodo priznale Palestine, dokler ne bo dosežen mirovni dogovor.

    Velika večina izraelske politike – tako na levi kot desni – bi najraje videla mir in dve stabilni državi. Ogromna sredstva, ki jih država danes porablja za obrambo, bi dosti raje vložili v gospodarski razvoj.

    Glavni vzrok, da se državi oz. skupnosti ne moreta dogovoriti, ta, da palestinska oblast nikakor ni pripravljena priznati Izraela kot države.

    Kaj menite o trenutni politični situaciji na Bližnjem vzhodu? Kako gledate na ravnotežje moči oz. razmerja regionalnih velesil, torej Irana in Savdske Arabije? Kakšno vlogo tu igra Izrael?

    Po mojem mnenju je Barack Obama naredil ogromno napako, ko je sklenil jedrski sporazum z Iranom. Iran namreč Izraelu nenehno grozi z jedrskim holokavstom. Če bo šel preko določene meje, bo Izrael zaradi lastne zaščite gotovo samostojno napadel določene objekte.

    Natančneje, ta sporazum je tako zgrešen, ker ne omejuje izdelave in preizkusov balističnih raket, poleg tega pa po mojem mnenju tudi ne vzpostavlja pravega nadzora nad iranskim jedrskim programom. Ti inšpektorji nimajo realnega vpogleda ali predstave; v to, da se Iran drži jedrskega sporazuma, verjame samo Evropa, dobro obveščeni nikakor ne.

    To je po mojem mnenju zelo naivna politika, ki spominja na predvojnega britanskega premiera Chamberlaina, ki je bil prepričan, da je s tem, ko je sklenil Muenchenski sporazum s Hitlerjem, Evropi zagotovil mir.

    Ta krepitev Irana v zadnjem času, tudi preko vojne v Siriji, je za Izrael življenjska nevarnost. Samo v Siriji ima denimo na mejnem območju z Izraelom okoli 80 tisoč vojakov, poleg tega pa močan vpliv tudi v Libanonu. Na tem območju se očitno pripravlja neka nova vojna. Je pa ta krepitev tudi nevarnost za celotno regijo, kar je danes jasno predsedniku Trumpu, pa tudi Savdski Arabiji, s katero Izrael trenutno tvori neko neobičajno tiho koalicijo.

    Krepitev Irana v zadnjem času, tudi preko vojne v Siriji, je za Izrael življenjska nevarnost.

    Kaj slovenski in evropski Judje menite o politiki Izraela v zadnjih letih? Lahko podate neka dokaj enotna stališča ali so mnenja različna?

    Znotraj evropskih judovskih skupnosti je podpora izraelski zunanji politiki praktično enotna; notranja politika pa je seveda druga zgodba. Stvar je tudi v tem, da je Izrael za nas duhovna domovina in smo z njim izjemno močno čustveno povezani; ta vez je težko primerljiva z drugimi narodi in je ne bomo nikoli prekinili.

    Drugače pa je z judovskimi organizacijami v ZDA, ki so tradicionalno bolj vezane na demokrate kot republikance. Od zadnjih predsedniških volitev se je situacija precej spremenila, saj je tudi liberalnejšim judovskim organizacijam danes jasno, da je predsednik Obama popolnoma zavozil svojo bližnjevzhodno politiko.

    Tudi zato je Trumpovo zmanjšanje financiranja organizacije za pomoč palestinskim beguncem UNRWA popolnoma logična poteza. Ta organizacija s kar 60 tisoč zaposlenimi danes skrbi za 5 mio palestinskih beguncev in njihovih potomcev, čeprav ima večina teh ljudi egiptovske, libanonske ali jordanske potne liste, hkrati pa vodi antisemitske šolske programe v Gazi.

    Kaj bi rekli o procesih vračanja po vojni zaplenjenega judovskega premoženja; v zadnjem času je to vprašanje – morda prvič – postalo medijsko zanimivo zaradi Moskovičeve vile v Ljubljani, kjer danes domuje SD?

    JSS od države zahteva vrnitev le tistega odvzetega judovskega premoženja, ki nima dedičev. Kolikor je meni znano, Moskovičeva vila za nas ni sporna oz. je zadeva razrešena.

    Obstaja pa nekaj nepremičnin v Ljubljani, ki so bile odvzete in nimajo dedičev, zato je to skupno premoženje vseh Judov oz. v pravni obliki JSS. Je pa proces vračanja tega premoženja, ki poteka ločeno od denacionalizacije, zelo počasen, saj mu leve vlade v Sloveniji iz znanih ideoloških razlogov niso naklonjene.

    Judje smo potrpežljivi, saj imamo 3.500 let zgodovine in nimamo nerealnih pričakovanj, ne pozabimo pa ničesar. Raje bi videli, da bi iniciativa za popravo teh krivic prišla od slovenske vlade, ki je demokratično izvoljena.

    Preberite še prvi del intervjuja z dr. Vojticem: Skoraj bolj kot desni ekstremizem nas teži antisemitizem slovenske levice   
    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 9

    1. Gospod je pozabil na Bršiča, VIDNEGA ČLANA SDS-a in desnice, ter desnico samo, katera je sodelovala z nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni in še danes zagovarja kolaboracijo. Desna gospoda je poskrbela, da je 97% vseh Judov bilo pobitih.
      Kot potomec preživelega Juda, katerega so domobranci predali nemcem, ti pa poslali v taborišče, me bolj skrbi spogledovanje desnice z nacizmom, kot neka že zdavnaj pozabljena neuvrščenost.
      Moti me, predvsem nedelovanje in popolnoma odsotnost Judovske skupnosti v Sloveniji.

      • Kdo ti bo pa verjel, da si potomec preživelega Juda?

        Danes je edino levica sovražna do Judov, pa naj gre za neuvrščenost ali ne. Tako pa ni le v Sloveniji ampak v svetu na splošno.

    2. Kar dober povzetek. Intervjuvanec ima prav. Ta jugonostalgičnost in popolnoma nerealna in napačna ocenitev mednarodno-političnih prioritet nas bo osamila on ogrozila našo diplomatsko moč. Brez veze udrihati čez Hrvate: oni pač vedo, katere zaveznike si izbirati.
      Je pa gospod v enem intervjuju pred leti lepo povedal, da jih institucionalna desnica in Cerkev v Sloveniji podpirata in da imajo lepe odnose. To velja ohraniti tudi v prihodnosti.

    3. Vaš komentar je bil poslan v moderacijo in bo, če ne krši pogojev uporabe in komentiranja, objavljen v kratkem.
      Sirija je pretežno muslimanska država, a božič lahko krščanska manjšina tam vseeno praznuje. Se pravi, praznujejo ga lahko na področjih, ki jih nadzoruje vlada. Pod zdaj večinoma uničeno Islamsko državo ga seveda niso mogli.
      Oblast, ki jo zahodne sile pod vodstvo ZDA želijo odstraniti, omogoča preživetje kristjanom, medtem ko uporniki skušajo bolj ali manj uveljaviti nadoblast samo ene verzije ene religije in preganjati vse druge. Iz Damaska in Alepa prihajajo fotografije božičnih praznovanj, iz uporniškega Idliba ne toliko.
      Nič čudnega, če se za Asadov režim borijo suniti, šiiti, kristjani. Alternativa je namreč grozljiva in na žalost v zahodnih prestolnicah to dobro vedo, a jim ni mar. Ne bi bi jim bilo mar niti, če bi Islamska država zavzela Damask, ker
      http://radio.ognjisce.si/sl/198/svet/26061/
      Torej podpiramo genocid na Sirskimi kristjani?
      Na osvobojenih ozemljih Sirije kristjani končno lahko javno praznujejo velikonočne praznike. Praznično je bilo v Aleppu, Latakiji, Damasku …
      Življenje v opustošeni Siriji se počasi vrača na stara pota, kar se kaže tudi v izkazovanju verskega prepričanja. Kristjani so v nekaterih mestih lahko prvič po dolgotrajni državljanski vojni javno praznovali veliko noč.
      Vstajenje Jezusa so v nedeljo pričakali v osvobojenem Aleppu in Damasku, kjer so se odvijale procesije. Ene od njih se je udeležila tudi prva dama Sirije Asma al Assad.
      Kristjani v Siriji so bili v času vojne najbolj preganjana verska skupnost, islamisti pa so porušili številne sakralne objekte in ubili na tisoče nedolžnih kristjanov.
      http://nova24tv.si/svet/kristjani-na-osvobojenih-delih-sirije-v-miru-praznovali-veliko-noc/
      Mi seveda podpiramo džihad in klanje kristjanov.

    4. Problem antisimetizma v Evropi ima dolgo zgodovimno- Poboje Judov srečamo v vseh zgodovinskih obdobjih Krščanstva. Seveda je Nacizem zmagovit na tem področju. Judovska delavnost in znanje so omogočala njihovo uspešnost in hkrati okoriščanje vladadajočega razreda na njihov racun, v vseh obdobjih zgodovine. In ko so vladajoči postali preveč odvisni od Judov, so jih največkrat izbrisali.
      SALAMON omenja desnico in jo povezuje z Nacisti.
      No in tu nastane nas Slovenski problem razklanosti naroda glede lastne zgodovine, ki nas že preveč časa mori in nam ne dovoli normalno živet kot narod.
      Res je kar pise SALAMON. Domobranci so sodelovali z Nacisti in sodelovali pri pobojanju JUdov in vseh nasprotnikov Nacizma. Vendar je ob tem treba povedati, da so Stalinisti uporabljali isto doktrino. Mogoče malo manj usmerjeno do judov, zato pa bolj ostro do vseh, ki se niso brezpogojno strinjali z novim redom realsocializma .Nasi Komunisti so bili med najbolj zagnanimi v tej zgodbi. Zato so tudi najbolj fanatično začeli uvajati novi red.
      Torej kaj dobimo ob začetku vojne. Dve struji ki zacneta pobijati sredico naroda. Kar ne uspe Nacistom z Domobransko pomočjo uspe Komunistom s Stalinistično pomočjo. Rezultat je katastrofalen.Razlika z zahodno Evropskimi državami je ravno v tem. Njihov sovražnik je bil samo Nacizem in Fasizem. Zato se sredina ne more spraviti k sebi in popeljati narod v mirne vode. V vode kjer bo narod in država tista skupna dobrina, ki garantira varno in solidno življenja.
      Nacistov in Domobrancev ni več, so pa potomci Komunistov, ki bi radi postali sredica pa zaradi preteklih grhov ne morejo preskočiti časa. Zato se vedno blodijo z neko zapraseno neevropsko, stepsko politiko.

    5. Kugy, kot vedno, tudi tokrat lepo opišete PROBLEM SLOVENIJE. V drugih državah so bili narodnjaki, ki so po padcu fašizma in nacizma stopili skupaj.

      Pri nas pa je še vedno ŽIV levi fašize, ki deluje prav tako kot je pred 2. vojno deloval italijanski fašizem. V Sloveniji to izvaja levica, kajti če pogledamo v vse pore in institucije, so postavljeni samo levičarji, ki s pomočjo medijev dobivajo volitve in nam vladajo (z minimalnim presledkom) že od leta 1945 do 2018. Enake peavice za vse so sicer v Ustavi, v praksi pa zbledijo. Če je državljan levičar, se proti njemu obtožnice ( Jankovič…) zavrnejo, dasiravno so dokazi verodostojni. Prav drugače pa tožilci obravnavajo desničarje. Tako je delal tudi Hitler in Stalin.

      Judje so bežali tako iz Nemčije, kot tudi iz Rusije, ker jim Stalin ni bil naklonjen (pri tem sta bila Stalin in Hitler enaka). Tudi danes Levica glasno in zaničljivo gleda na JUDE – v prid Islamu. Posledica tega je tudi borba za priznanje Palestine.

      Gospod Vidic prav lepo opiše Judovsko skupnost v Sloveniji in s tem spoznamo njihove probleme.

      Lele, zakaj te moti, če Judje skrbijo za svojo dediščino. Dediščina je pravica in se razlikuje od “kraje”, ki bi jo nekateri radi uzakonili.

    Komentiraj