Dr. Anton Olaj: ne moremo povsem izključiti možnosti, da tudi v Sloveniji pride do podobnega terorističnega napada kot v Franciji

Tadeja Zabret
Vir foto: Siol.net
POSLUŠAJ ČLANEK
Dr. Anton Olaj je pravnik, policist in veteran vojne za Slovenijo, pa tudi dolgoletni načelnik Urada kriminalistične policije in sedaj že upokojeni direktor Policijske uprave Novo mesto.


Zaradi bogatih izkušenj iz dela v policiji, predvsem na Dolenjskem, ki se sedaj že leta sooča z migracijami, smo se nanj obrnili z nekaj vprašanji, povezanimi z nedavnim terorističnim napadom v Strasbourgu, varnostno situacijo v Sloveniji in migracijami.

V torek zvečer se je v Strasbourgu zgodil teroristični napad. Kako dobro, menite, je Slovenija pripravljena na primer, da se kaj takšnega zgodi tudi pri nas in je v tem smislu Slovenija realno ogrožena?

Slovenija po mojem mnenju še ni dovolj dobro sistemsko pripravljena za soočanje z domačimi in globalnimi trendi, ki predstavljajo teroristična tveganja. Pri tej oceni nisem osamljen. To ugotavlja tudi Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki med drugimi kot faktorje varnostnega tveganja prepoznava povečanje nezakonitih migracij in neuspešno integracijo tujcev pri zakonitih migracijah. Strinjam se s predlogom komisije, da se okrepi obveščevalno-varnostni sistem in korigira azilnega, ki sedaj ilegalnih migracij ne demotivira.

Po oceni vladne Medresorske delovne skupine za protiterorizem je realna teroristična ogroženost Slovenije trenutno nizka. Ta ocena je rezultat analize informacij, s katerimi razpolagajo. Te informacije pa so lahko zelo pomanjkljive prav zaradi „šibkega“ obveščevalno-varnostnega sistema, zato menim, da ne moremo povsem izključiti možnosti, da tudi v Sloveniji pride do podobnega terorističnega napada kot pred kratkim v Franciji.
Videti je, da so očitno bolj varnostno ogrožena tista mesta, kjer prebiva številčnejša muslimanska populacija.

Večina terorističnih napadov v Evropi do sedaj se je zgodila v zahodnoevropskih mestih kot so Pariz, London, München, Strasbourg. Zakaj so na udaru predvsem ta mesta, medtem ko napadov v vzhodnoevropskih mestih (Praga, Budimpešta, Bratislava, Varšava …) praktično ni?

Vir: osebni arhiv


Mislim, da je v prvi skupini imenovanih mest Pariz, London, München in Strasbourg ... mogoče zaslediti okoliščine, ki so bolj ugodne za islamsko radikaliziranje posameznikov. Med te okoliščine uvrščam neuspešno integriranje beguncev, nezadosten obveščevalno-varnostni nadzor in prisotnost ideologije ekstremističnega islamskega salafizma, v kateri identitetno izgubljeni posamezniki najdejo smisel.

Videti je, da so očitno bolj varnostno ogrožena tista mesta, kjer prebiva številčnejša muslimanska populacija, kar je pomembna razlika od druge skupine navedenih mest v državah višegrajske skupine.

Koliko ljudi je pri nas »na radarju« policije kot potencialno nevarnih (oz. jih je bilo pred vašo upokojitvijo)?

To vaše vprašanje je direktno povezano z obstojem zakonske podlage za vodenje določenih evidenc policije po določbah 123. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot se lahko vidi, Policija ne vodi takšne evidence »potencialno nevarnih oseb«, kar pa seveda ne pomeni, da nima operativnih informacij, iz katerih je mogoče takšne osebe identificirati.

Katere sistemske varnostne rešitve bi po vaši oceni potrebovala naša država (predvsem pri soočanju s terorizmom in migracijami)?

Menim, da je glede terorističnega tveganja nujno sistemsko okrepiti obveščevalno-varnostni sistem. Policija namreč za uspešno delo potrebuje ustrezne pravne podlage in učinkovita pooblastila. Verjamem, da se kolegi  in kolegice v kriminalistični policiji zelo trudijo, vendar mora javnost razumeti, da le v okviru danih pravnih možnosti. Te pravne možnosti je po mojem mnenju potrebno razširiti. Čas je, da se v razmerju  tehtanja med varnostjo in svobodo tehtnica nekoliko prevesi v prid višje stopnje varnosti.

Glede obvladovanja problema varnostnega tveganja iz naslova povečanega števila ilegalnih migracij verjamem, da bi Slovenija morala korigirati azilni sistem in se kot suverena država bolj zapreti. Pravna ureditev, ko lahko tujec iz teritorija sosedne države v kateri očitno ne divja vojna, nekaznovano vstopi v Slovenijo mimo mejnega prehoda, če le na slovenski strani Policiji vzklikne besedo „azil“, je po mojem mnenju neustrezna. Za začetek bi pomagalo že črtanje drugega odstavka 8. člena Zakona o azilu, ki določa, da se tujec, ki nezakonito vstopi v Republiko Slovenijo ne obravnava za prekršek nezakonitega prehoda državne meje.
Čas je, da se v razmerju tehtanja med varnostjo in svobodo tehtnica nekoliko prevesi v prid višje stopnje varnosti.

Kako gledate na tako imenovano »Marakeško deklaracijo«? Zakaj menite, da jo je Slovenija podpisala in kakšne posledice bo imela v praksi?

S tem vprašanjem imate verjetno v mislih pred kratkim v Marakešu sprejeti Globalni  dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Do vsebine tega globalnega migracijskega dogovora imam pomisleke, posebno še, ker je bila javnost praktično izključena iz debate o tako pomembni temi, ki bo drastično zaznamovala naša življenja v prihodnosti. Zato podpiram zahtevo za izvedbo posvetovalnega referenduma, saj gre za pomembno vprašanje širšega pomena, o katerem Vlada ne bi smela samostojno odločati.

Ali je pravno dopustno referendumsko vprašanje vezati konkretno na dokument Globalnega migracijskega dogovora, je obrobnega in „tehničnega“ pomena. Politiko migracije v prihodnosti se ne da urejati brez odločitev v Državnem zboru in omenjeni globalni dogovor v bistvu postavlja mednarodni politični okvir, h kateremu se je Slovenija politično zavezala v Marakešu. Mislim, da je morebitno neprimerno formulacijo referendumskega vprašanja še vedno mogoče „tehnično“ preoblikovati, vsekakor pa menim, da gre za tematiko, o kateri je posvetovalni referendum mogoč in zelo smiseln.

Mislim, da je Vlada naveden Globalni migracijski dogovor sprejela predvsem zaradi močnega globalističnega vpliva. Verjetno se zaveda, da njena odločitev ne odseva volje ljudstva, zato si bo verjetno močno prizadevala, da do referenduma ne pride.
Mislim, da je Vlada naveden Globalni migracijski dogovor sprejela predvsem zaradi močnega globalističnega vpliva.

Glede posledic sprejetega Globalnega migracijskega dogovora v praksi se bomo kmalu lahko prepričali. Vlada je namreč že ustanovila Skupino za pripravo migracijske strategije. Menim, da se ta skupina pri pripravi dokumenta ne bo mogla izogniti političnim zavezam, danim v Marakešu, posebno še, ker globalistične nevladne organizacije od vlade zahtevajo, da se v navedeno skupino vključi tudi njihove predstavnike. Upam, da bo Vlada pri tej zahtevi ravnala s premislekom in se odločila še posebej preudarno.

Vodili ste policijsko upravo Novo mesto. Kakšno je realno stanje migracij na Dolenjskem?

Glede realnega stanja obvladovanja migracij na Dolenjskem in v Beli Krajini lahko rečem na podlagi javno dostopnih podatkov, da se policija maksimalno trudi obvladovati to problematiko. Menim pa, da je policistov za tovrsten obseg dela premalo. Želim pa tudi  povedati, da razumem zaskrbljenost ljudi na mejnem območju ob Kolpi, ki pogosto opažajo skupine migrantov, kako se gibljejo mimo njihovih hiš.

Situacija ni tako varnostno nedolžna, kakor je to mogoče zaslediti v nekaterih medijih. Dejstvo je, da se ne ve, kdo so ti tujci in s kakšnimi nameni vstopajo v Slovenijo mimo mejnega prehoda. Najmanj kar je, je razumeti strah med ljudmi in posledično manjši občutek varnosti.  Dvomim, da lahko policija v danih okoliščinah glede tega napravi še kaj več kot sedaj. Vsekakor pa velja poziv ljudem k previdnosti in takojšnjemu obveščanju policije, ko zaznajo migrante.

Poznamo številke, koliko migrantov naša policija prestreže. Kakšen je po vaši strokovni oceni odstotek migrantov, ki jih naši varnostni organi pri prestopu meje ne zaznajo?

Strinjam se z vašo navedbo, da vseh migrantov policija ne prestreže. Ne poznam morebitne študije, ki bi ponudila tovrstne izsledke. Kakršna koli številka bi bila zato zgolj ugibanje.

Policija v Ljubljani že beleži porast kriminalitete s strani migrantov. Kakšni so razlogi za to in bi bilo v tem smislu kopičenje migrantov na naših tleh dodatna varnostna grožnja?

Ni skrivnost, da je na prostoru kjer se zadržuje večje število migrantov, opazno povečano varnostno tveganje, kar so na Policijski upravi Ljubljana tudi javno potrdili. Pričakovano gre za povečanje števila kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete ter kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

Policija se v takih situacijah odzove z okrepljenim terenskim delom (opazovanje, patruljiranje, poostreni nadzori), zaželeno pa je, da se pri tem animira tudi občinsko redarstvo. Menim, da so razlogi za kriminaliteto predvsem v šibkem ekonomskem stanju migrantov in v priložnostih, ki se jim ponujajo v okolju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Bogo Sajovic: Z vlado v komunizmu je bilo stalno kaj narobe, tako kot danes
  • 03. 02. 2024
Italija podaljšuje nadzor na meji s Slovenijo, vse kaže, da ravna prav
  • 18. 01. 2024
Dr. Peter Gregorčič: Mi se hvalimo, da smo kot prvi na svetu regulirali umetno inteligenco, Američani pa, da jo uporabljajo za svoj razvoj. Ni čudno, da tehnološki velikani rastejo v ZDA, in ne v Evropi. (2. del)
  • 23. 03. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja