Dr. Aleš Štrancar: Prišel bo čas, ko bodo ljudje, ki se prisesavajo na tiste, ki dejansko nekaj ustvarjajo, ostali brez svojih »molznih krav« (2. del)

Dr. Aleš Štrancar (vir foto: podjetniski-portal.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
V današnjem drugem delu intervjuja z direktorjem BIA Separations, dr. Alešem Štrancarjem, preberite, kako vodja ajdovske gazele razmišlja o podjetniškem okolju v Sloveniji, odnosu države do uspešnih vlečnih konj gospodarstva, begu možganov, kriminalnih vzrokih za slovensko opotekanje pri gospodarskem razvoju v zadnjih letih ter nedavnih agresivnih izpadih Tita Turnška.

Kako bi komentirali podjetniško okolje v Sloveniji? Vemo, da je obremenitev plač – posebej visokih – ena najvišjih v Evropi, prav tako je velik obseg birokracije.


Z omenjenimi visokimi obremenitvami plač v resnici največ izgubijo zaposleni, posebej v današnjem globaliziranem svetu. Mnogi delavci zaradi tega odidejo v tujino, prav tako podjetja oz. delodajalci z bolj izobraženo delovno silo.

Ali v vašem podjetju – kot npr. pri vaših sokrajanih Pipistrelu – tako zaradi neugodnega gospodarskega okolja obstajajo kakšne želje po selitvi v tujino?

Kot sva se dotaknila že včeraj – naše podjetje že zdaj posluje na globalnem trgu in se prilagaja globalnim gospodarskim dogajanjem. Z drugimi besedami – s tem vprašanjem se kaj dosti niti ne obremenjujemo oz. se nam enostavno ne zdi vredno beliti glave.

Če bo podjetniško okolje in gospodarska situacija v Sloveniji preveč neugodna, se bomo pač vsaj delno preselili nekam, kjer bomo dobro in korektno sprejeti in ne bomo »Ahilova peta«, »rak rane« in ne vem, kaj še vse.
Prišel bo čas, ko bodo ljudje, ki se prisesavajo na tiste, ki dejansko nekaj ustvarjajo, ostali brez svojih »molznih krav«, le Slovenci moramo biti kritični in ne nagrajevati izkoriščanja ali praznega leporečja.

V zadnjem času smo v Sloveniji začeli resno govoriti o begu možganov. Kako vidite slovenski trg delovne sile, predvsem visoko izobražene, vi? Kaj bi rekli o povezanosti izobraževalnega sistema z gospodarstvom?

BIA Separations aparat


Našemu podjetju sicer kadra, tako domačega kot tujega, vrhunsko izobraženega in usposobljenega, ne primanjkuje. Imamo kar nekaj ljudi, ki bi z veseljem takoj prišli delat k nam, nekateri pa so že sedaj zaposleni v tujini.

Poznam pa nemalo primerov podjetij, ki se v zadnjem času – tudi zaradi bega možganov – srečujejo z resnim pomanjkanjem kadrov.

Dokler bodo v Sloveniji gospodarsko politiko krojili ljudje, ki z gospodarstvom dejansko nimajo nobene zveze, prihajajo z družboslovnih fakultet ter hkrati trdijo, da o ekonomiji vedo vse, se nam bo pač dogajal beg možganov. Že včeraj sem omenil, kako slabo je danes v resnici cenjeno vrhunsko strokovno mnenje in kako malo pomeni naproti mnenju zelo povprečnega družboslovca, novinarja, odvetnika – to je v Sloveniji še posebej izrazito in pomembno zavira naš razvoj.

Pa smo spet pri kravah molznicah – kdor je pameten, jih ne izmolze. Kljub vsemu sam mislim, da se na dolgi rok tudi parazitstvo obrne v škodo izkoriščevalcu in vzpostavi neko ravnotežje. Prišel bo čas, ko bodo ljudje, ki se prisesavajo na tiste, ki dejansko nekaj ustvarjajo, ostali brez svojih »molznih krav«, le Slovenci moramo biti kritični in ne nagrajevati izkoriščanja ali praznega leporečja.

Odgovornost za situacijo v državi v končni fazi leži na nas samih, vsakemu od nas. In vsak od nas se mora vprašati, kdaj podpira koruptivni sistem. Spremembe se morajo najprej začeti pri nas samih. Zamenjava ene koruptivne elite z drugo ne bo pomagala nič.

Kako na kratko vidite zadnji vladni mandat, predvsem na področju gospodarske politike in privatizacije?

Smo imeli vlado ali neko izpostavo vzporednih kriminalnih struktur in sistemske korupcije? Tu je spet enostavno škoda besed, ker s tem ne bomo spremenili ničesar in obstaja gora stvari, s katerimi se je bolje ukvarjati. Očitno volivci v Sloveniji za streznitev potrebujejo hujše šoke, kakšno novo hudo gospodarsko krizo ali kaj podobnega.

Gotovo vam ne manjka izkušenj pri poslih z različnimi podjetji v Evropi in po svetu – katere države bi na posameznih področjih Sloveniji postavili za zgled?

Da ugotovimo, katere države se razvijajo hitreje in bolje od Slovenije, ni potrebno biti ravno genij – v praktično vseh ekonomskih kazalcih nas ostale bivše socialistične članice EU iz Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih letih prehitevajo, kljub temu da je bila Slovenija leta 1991 daleč najbogatejša država izza nekdanje železne zavese. Češka, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva itd. so odlični primeri tega trenda. Pa tudi domovinska zavest je v teh državah daleč nad našo.

Četudi se verjetno težko strinjamo z vsemi potezami vlad teh držav in ima seveda vsaka država določene posebnosti, je jasno dejstvo, da gre na gospodarskem področju omenjenim konkurentkam danes bistveno bolje. Očitno so bolje počistili s kriminalnimi združbami, ki izhajajo iz bivšega sistema, kot smo v Sloveniji.
Kriminalne strukture dejansko vodijo državo preko sistemske korupcije, ki je razraščena v praktično vse pore družbe, najbolje pa je vidna v zdravstvu, ki se je dejansko sesulo.

Zakaj po vašem mnenju gospodarsko liberalnejša politika v Sloveniji tako težko uspe? Kaj to pomeni za prihodnost države?

Pri iskanju vzrokov za to dejansko ne moremo odkriti nobene tople vode. Kot rečeno, v Sloveniji imamo zelo močne vzporedne centre moči in kriminalne združbe, katerih ogrodje izhaja še iz bivšega sistema in je danes povezano s svetovnim finančnimi združbami, ki so dejansko nosilci novega fašizma. Na te že vzpostavljene strukture so se po osamosvojitvi priključili še mnogi novi posamezniki in organizacije, celo Cerkev.

Te kriminalne strukture dejansko vodijo državo preko sistemske korupcije, ki je razraščena v praktično vse pore družbe, najbolje pa je vidna v zdravstvu, ki se je dejansko sesulo. Tisti, ki delamo, skrbimo za razvoj, ustvarjamo delovna mesta itd., pa imamo pri upravljanju države malo ali nič besede.

Kljub temu pa ne bi rekel, da sem glede prihodnosti pesimist. Pogosto se nekatere stvari namreč zgodijo povsem nepričakovano oz. ravno v nasprotju z našo predstavo. Lahko denimo rečemo, da se leta 1991 stvari niso odvile do konca, in sam mislim, da se v prihodnosti bodo.

To je namreč nek naravni proces in v to nas bodo navsezadnje silili zunanji dejavniki oz. mednarodni ekonomski in drugi procesi. Te lokalne skorumpirane strukture na globalnem trgu oz. odru enostavno ne bodo mogle dolgo preživeti – zgodba »velikega« Ivice Todorića je npr. najboljši takšen primer.

Pred kratkim ste se oglasili še v eni burni zadevi. V izjemno odmevnem javnem pismu – izpostavili smo ga tudi na Domovini – ste predsednika Zveze združenj borcev NOB Tita Turnška obtožili, da s svojimi izjavami o povojnih pobojih sramoti vse resnične borce za svobodo. Kaj poreči o stanju duha, ki veje iz Turnškovih besed in bi ga lahko preslikali tudi na slovensko družbo ali njen določen del?

Tu smo zopet pri prepredenosti Slovenije s kriminalnimi strukturami in »krvavimi rokami«, ki se vlečejo še iz 2. svetovne vojne in niti niso omejene le na privržence ali simpatizerje bivšega režima. Problem je seveda tudi v tem, da so te delitve in hujskanja predvsem v interesu privilegiranih kriminalnih struktur z obeh polov.

Takšna hujskanja in pogrevanje delitev iz preteklosti moramo enostavno vsi strogo zavračati, saj koristijo zgolj in samo enemu cilju – korupciji. Treba je biti enostavno neizprosen do takšnih izjav in ravnanj ter brezkompromisno ločevati tisto, kar je prav, od tistega, kar ni. Le takšna odgovornost do sebe in drugih lahko omogoči, da dvignemo nivo družbenega diskurza ter celotni družbeni duh približamo razvitim državam in družbam. Trenutno smo namreč na nivoju afriških diktatur.

[su_note note_color="#fcf7d8"]Preberite še prvi del intervjuja z dr. Štrancarjem: Podjetniki v naši državi nimamo nobene besede, politiki, za katere so izvozniki Ahilova peta, pa povečujejo sedeže v parlamentu[/su_note]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike