Doseženo načelno soglasje o spremembah volilne zakonodaje

POSLUŠAJ ČLANEK
Pri predsedniku republike Borutu Pahorju je potekal tretji krog pogajanj o spremembi volilne zakonodaje. Na njem je bilo doseženo večinsko soglasje glede osnutka predloga sprememb o volitvah v državni zbor. Tega bodo sedaj obravnavale poslanske skupine, dokončna odločitev o njem pa naj bi bila sprejeta na delovnem kosilu pri predsedniku 12. julija.

Po trenutnem soglasju glede sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor volivce čaka način glasovanja, pri katerem bi imeli bistveno večji vpliv na to, kdo sedi v Državnem zboru. Spremembe tako gredo v smer spoštovanja odločitve Ustavnega sodišča U-I-32/15-56, ki na podlagi 80. člena ustave zahteva odločilen vpliv volivca na dodelitev mandatov poslancem.

Ključne spremembe


Predlog tako predvideva podoben način volitev, kot je v veljavi pri volitvah v Evropski parlament, s to razliko, da bo namesto ene same pri teh volitvah volilnih enot 8, vsaka stranka pa bi na listo morala uvrstiti 11 kandidatov.

Predlog bo v prihodnjih tednih verjetno deležen še nekaterih manjših popravkov, ki se tičejo uveljavitve domicilnega principa, višine praga upoštevanja prednostnega glasu in glede obveznosti prilaganja polnih kandidatnih list. O osnovnih izhodiščih pa so si stranke enotne.

Tako nas na prihodnjih volitvah v DZ najverjetneje čakajo naslednje spremembe:

  • Ukinitev volilnih okrajev; ti ostanejo le še na administrativni ravni.

  • Na volitvah se bo glasovalo o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote. Na njej mora biti toliko kandidatov, kot se jih voli.

  • Uvede se relativni prednostni glas. Ta je neobvezen, kar pomeni, da volivci glasujejo za listo kandidatov, nato pa lahko na tej listi dodelijo svoj prednostni glas enemu od kandidatov.

  • Višina praga za izvolitev kandidata s prednostnimi glasovi sledi formuli, ki velja pri volitvah v Evropski parlament. Gre torej za tako imenovani D'Hontov način deljenja mandatov. Vrstni red liste bodo tako določile stranke, volivci pa ga bodo lahko spremenili, če bo posamezni kandidat prejel v zakonu določeno število prednostnih glasov.


Zlasti v NSi so si prizadevali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, pri katerem so vsi kandidati v izhodišču izenačeni, kar prinese popolno izenačitev možnosti njihove izvolitve, vendar preostale stranke temu niso naklonjene. To pomeni, da politične stranke še vedno ohranijo znaten vpliv na to, kateri od poslanskih kandidatov bo izvoljen.

Spremembe tudi pri volitvah manjšinskih poslancev


Po drugačnem sistemu bosta voljena tudi predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti. Spremembe predvidevajo uvedbo enokrožnega večinskega volilnega sistema, kar pomeni, da kandidat z največ glasovi zmaga že v prvem krogu, ne glede na razliko. S tem predlogom se tako ukine dosedanje preferenčno razvrščanje kandidatov.

V igri je še vedno tudi zgolj sprememba volilnih okrajev


Ob predlogu sprememb minister za javno upravo Rudi Medved dodaja, da je v pripravi tudi predlog zakona o spremembah volilnih okrajev, ki naj bi bil pripravljen do konca avgusta. Tako bodo imeli poslanci potem možnost sprejetja dveh različnih rešitev. Samo spremembe volilnih okrajev ali nov predlog zakona o volitvah v državni zbor. Čeprav mora za uskladitev okrajev glasovati 46, za nov zakon pa 60 poslancev, je po besedah ministra podpora trenutno bolj na strani obsežnejših sprememb.

Volilni sistem buri duhove že od osamosvojitve dalje


Po mnenju ustavnih pravnikov je proporcionalni volilni sistem, kot ga imamo danes z ustavo skladen. Volivcu naj bi namreč v dovoljšnji meri omogočal vpliv na izbiro kandidata, čeprav je dejstvo, da precejšen del volilnih okrajev v Državnem zboru nima svojega kandidata. Po mnenju ustavnega sodišča je pri njem sporna zlasti velikost volilnih okrajev. Največji volilni okraj Grosuplje je namreč kar 3,73 večji od najmanjšega (Hrastnik), razlike med njimi pa bi morale biti minimalne.

A velja tudi, da je bila trenutna volilna zakonodaja sprejeta kot zgolj začasna, vsi so se zavedali potrebe po trajnejši rešitvi, a do sprememb ni prišlo.



 
KOMENTAR: Uredništvo
Kaže na najmanj tvegano rešitev za vse
Trenutni predlog sprememb volilne zakonodaje, ki naj bi bil usklajen naslednji mesec, je nedvomno korak v pravo smer. A ob tem obstajajo tudi nekateri pomisleki. Ustavno sodišče od parlamenta ni zahtevalo tako drastičnih sprememb, kot se napovedujejo. Po njegovem mnenju bi zadoščala le preureditev mej volilnih okrajev. Meje volilnih enot so (namreč) ustrezne. Kljub temu se politične stranke niso odločile le za to rešitev, saj bi z njo ostale tudi vse zdajšnje slabosti dosedanjega sistema. Mednje se šteje to, da ni nujno, da posamezen volilni okraj dobi svojega poslanca. Poleg tega pa lahko določene politične stranke na podlagi zgodovinskih razmerij dobro napovedo, kateri okraji so zanje izvoljivi in tako naredijo predselekcijo svojih poslancev. Stranka SDS si je namesto tega prizadevala za večinski volilni sistem. Ta je tudi prejel največ podpore na referendumu o spremembah volilne zakonodaje pred več kot dvema desetletjema. Po njem bi vsak okraj prejel enega poslanca. Bi pa takšen sistem zdesetkal število političnih strank, v parlamentu bi ostale le tiste, ki bi bile sposobne zmagati v posameznih okrajih. Na nasprotnem bregu je ukinitev volilnih okrajev in uvedba absolutnega prednostnega glasu. Tako ostanejo politične stranke po predstavitvi liste brez večjega vpliva, kdo bo sedel v parlamentu. So pa tu v izraziti prednosti medijsko bolj prepoznani kandidati. Izvolitev kandidata, ki izven volilnega okraja ni prepoznan, je namreč znanstvena fantastika. To težavo skuša odpraviti relativni prednostni glas. Tu je vrstni red na listi pomemben, stranke namreč ohranijo znaten del vpliva na to, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Zlasti to koristi tistim z manj predvidljivo volilno bazo. Tako lahko rečemo, da bo novi volilni sistem predvsem kompromis, kako dati nekoliko večji vpliv volivcem, a obenem ne poslabšati svojih volilnih možnosti in ohraniti določen del vpliva politične stranke na razplet volitev. Ni pričakovati, da bi bila kakršnakoli rešitev v kratkem lahko deležna večje podpore.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30