Doseženo načelno soglasje o spremembah volilne zakonodaje
POSLUŠAJ ČLANEK
Pri predsedniku republike Borutu Pahorju je potekal tretji krog pogajanj o spremembi volilne zakonodaje. Na njem je bilo doseženo večinsko soglasje glede osnutka predloga sprememb o volitvah v državni zbor. Tega bodo sedaj obravnavale poslanske skupine, dokončna odločitev o njem pa naj bi bila sprejeta na delovnem kosilu pri predsedniku 12. julija.
Po trenutnem soglasju glede sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor volivce čaka način glasovanja, pri katerem bi imeli bistveno večji vpliv na to, kdo sedi v Državnem zboru. Spremembe tako gredo v smer spoštovanja odločitve Ustavnega sodišča U-I-32/15-56, ki na podlagi 80. člena ustave zahteva odločilen vpliv volivca na dodelitev mandatov poslancem.
Predlog tako predvideva podoben način volitev, kot je v veljavi pri volitvah v Evropski parlament, s to razliko, da bo namesto ene same pri teh volitvah volilnih enot 8, vsaka stranka pa bi na listo morala uvrstiti 11 kandidatov.
Predlog bo v prihodnjih tednih verjetno deležen še nekaterih manjših popravkov, ki se tičejo uveljavitve domicilnega principa, višine praga upoštevanja prednostnega glasu in glede obveznosti prilaganja polnih kandidatnih list. O osnovnih izhodiščih pa so si stranke enotne.
Tako nas na prihodnjih volitvah v DZ najverjetneje čakajo naslednje spremembe:
Zlasti v NSi so si prizadevali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, pri katerem so vsi kandidati v izhodišču izenačeni, kar prinese popolno izenačitev možnosti njihove izvolitve, vendar preostale stranke temu niso naklonjene. To pomeni, da politične stranke še vedno ohranijo znaten vpliv na to, kateri od poslanskih kandidatov bo izvoljen.
Po drugačnem sistemu bosta voljena tudi predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti. Spremembe predvidevajo uvedbo enokrožnega večinskega volilnega sistema, kar pomeni, da kandidat z največ glasovi zmaga že v prvem krogu, ne glede na razliko. S tem predlogom se tako ukine dosedanje preferenčno razvrščanje kandidatov.
Ob predlogu sprememb minister za javno upravo Rudi Medved dodaja, da je v pripravi tudi predlog zakona o spremembah volilnih okrajev, ki naj bi bil pripravljen do konca avgusta. Tako bodo imeli poslanci potem možnost sprejetja dveh različnih rešitev. Samo spremembe volilnih okrajev ali nov predlog zakona o volitvah v državni zbor. Čeprav mora za uskladitev okrajev glasovati 46, za nov zakon pa 60 poslancev, je po besedah ministra podpora trenutno bolj na strani obsežnejših sprememb.
Po mnenju ustavnih pravnikov je proporcionalni volilni sistem, kot ga imamo danes z ustavo skladen. Volivcu naj bi namreč v dovoljšnji meri omogočal vpliv na izbiro kandidata, čeprav je dejstvo, da precejšen del volilnih okrajev v Državnem zboru nima svojega kandidata. Po mnenju ustavnega sodišča je pri njem sporna zlasti velikost volilnih okrajev. Največji volilni okraj Grosuplje je namreč kar 3,73 večji od najmanjšega (Hrastnik), razlike med njimi pa bi morale biti minimalne.
A velja tudi, da je bila trenutna volilna zakonodaja sprejeta kot zgolj začasna, vsi so se zavedali potrebe po trajnejši rešitvi, a do sprememb ni prišlo.
Po trenutnem soglasju glede sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor volivce čaka način glasovanja, pri katerem bi imeli bistveno večji vpliv na to, kdo sedi v Državnem zboru. Spremembe tako gredo v smer spoštovanja odločitve Ustavnega sodišča U-I-32/15-56, ki na podlagi 80. člena ustave zahteva odločilen vpliv volivca na dodelitev mandatov poslancem.
Ključne spremembe
Predlog tako predvideva podoben način volitev, kot je v veljavi pri volitvah v Evropski parlament, s to razliko, da bo namesto ene same pri teh volitvah volilnih enot 8, vsaka stranka pa bi na listo morala uvrstiti 11 kandidatov.
Predlog bo v prihodnjih tednih verjetno deležen še nekaterih manjših popravkov, ki se tičejo uveljavitve domicilnega principa, višine praga upoštevanja prednostnega glasu in glede obveznosti prilaganja polnih kandidatnih list. O osnovnih izhodiščih pa so si stranke enotne.
Tako nas na prihodnjih volitvah v DZ najverjetneje čakajo naslednje spremembe:
- Ukinitev volilnih okrajev; ti ostanejo le še na administrativni ravni.
- Na volitvah se bo glasovalo o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote. Na njej mora biti toliko kandidatov, kot se jih voli.
- Uvede se relativni prednostni glas. Ta je neobvezen, kar pomeni, da volivci glasujejo za listo kandidatov, nato pa lahko na tej listi dodelijo svoj prednostni glas enemu od kandidatov.
- Višina praga za izvolitev kandidata s prednostnimi glasovi sledi formuli, ki velja pri volitvah v Evropski parlament. Gre torej za tako imenovani D'Hontov način deljenja mandatov. Vrstni red liste bodo tako določile stranke, volivci pa ga bodo lahko spremenili, če bo posamezni kandidat prejel v zakonu določeno število prednostnih glasov.
Zlasti v NSi so si prizadevali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, pri katerem so vsi kandidati v izhodišču izenačeni, kar prinese popolno izenačitev možnosti njihove izvolitve, vendar preostale stranke temu niso naklonjene. To pomeni, da politične stranke še vedno ohranijo znaten vpliv na to, kateri od poslanskih kandidatov bo izvoljen.
Spremembe tudi pri volitvah manjšinskih poslancev
Po drugačnem sistemu bosta voljena tudi predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti. Spremembe predvidevajo uvedbo enokrožnega večinskega volilnega sistema, kar pomeni, da kandidat z največ glasovi zmaga že v prvem krogu, ne glede na razliko. S tem predlogom se tako ukine dosedanje preferenčno razvrščanje kandidatov.
V igri je še vedno tudi zgolj sprememba volilnih okrajev
Ob predlogu sprememb minister za javno upravo Rudi Medved dodaja, da je v pripravi tudi predlog zakona o spremembah volilnih okrajev, ki naj bi bil pripravljen do konca avgusta. Tako bodo imeli poslanci potem možnost sprejetja dveh različnih rešitev. Samo spremembe volilnih okrajev ali nov predlog zakona o volitvah v državni zbor. Čeprav mora za uskladitev okrajev glasovati 46, za nov zakon pa 60 poslancev, je po besedah ministra podpora trenutno bolj na strani obsežnejših sprememb.
Volilni sistem buri duhove že od osamosvojitve dalje
Po mnenju ustavnih pravnikov je proporcionalni volilni sistem, kot ga imamo danes z ustavo skladen. Volivcu naj bi namreč v dovoljšnji meri omogočal vpliv na izbiro kandidata, čeprav je dejstvo, da precejšen del volilnih okrajev v Državnem zboru nima svojega kandidata. Po mnenju ustavnega sodišča je pri njem sporna zlasti velikost volilnih okrajev. Največji volilni okraj Grosuplje je namreč kar 3,73 večji od najmanjšega (Hrastnik), razlike med njimi pa bi morale biti minimalne.
A velja tudi, da je bila trenutna volilna zakonodaja sprejeta kot zgolj začasna, vsi so se zavedali potrebe po trajnejši rešitvi, a do sprememb ni prišlo.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
3 komentarjev
Alojzij Pezdir
Veljavni sorazmerni volilni sistem, po katerem je bil izvoljen aktualni Židanov Državni zbor RS in v njem posledično tudi aktualna Šarčeva Vlada RS, je po odločbi Ustavnega sodišča RS neustaven, saj krši ustavno načelo enakosti državljanov pred zakonom že v omenjeni neenakosti med volivci in izvoljenimi poslanci po posameznih volilnih okrajih, ki je zdaj 1 : 3,7. Kar pomeni, da smo državljani in izvoljeni kandidati oz. poslanci protiustavno neenakopravni po eni temeljnih državljanskih pravic - po pasivni in aktivni volilni pravici. Že zaradi tega je v temelju sporna ustavna legitimnost in demokratična veljava aktualnega Državnega zbora RS kot najvišjega organa zakonodajne veje oblasti ter iz njega izvedenega oz. v njem izvoljenega najvišjega izvršilnega telesa aktualne oblasti, t. j. Vlade RS.
A to še ni vse. Po veljavni Ustavi RS morajo imeti volivci odločilen vpliv na izvolitev kandidatov za Državni zbor RS. Po veljavnem sorazmernem volilnem sistemu pa imajo odločilno besedo namesto volivcev vodstva najožja političnih strank, ki v posamezne volilne enote in okraje samovoljno določijo kandidate, ki jih moremo volivci zgolj in samo potrditi ali zavrniti, ne pa jih v resnici izbrati oz. izvoliti izmed več oseb na posamezni kandidatni listi. Posledica tako strankam prikrojenega in podrejenega neustavnega volilnega sistema je protiustavna oblast strankokracije oz. partitokracije namesto resnične demokracije ter obenem protiustavna in nedemokratična (pre)moč in (nad)oblast strank vladajoče koalicije, ki sistemsko obvladuje in nadzoruje parlament zgolj kot "glasovalni stroj" ali "valjar" vladajoče strankokracije ter sistemsko onemogoča ustavno deklarirano nadzorno vlogo parlamenta nad delovanjem vlade in vladajoče administracije.
Ukinitev volilnih okrajev, ki generirajo protiustavno neenakopravnost oz. neenakost med volivci in kandidati (1 : 3,7!), ter uveljavitev pravice volivca do podelitve prednostnega glasu oz. do konkretne izbire posameznega kandidata izmed vseh kandidatov posamezne stranke v določeni volilni enoti sta pomembni spremembi, ki utegneta povrniti ustavno invalidnemu sorazmernemu volilnemu sistemu zadostno ustavno in demokratično veljavo, izvoljenim poslancem pa podeliti poleg legalnosti tudi bistveno višjo stopnjo legitimnosti.
A ostaja ključno vprašanje: ali se bodo aktualna najožja vodstva parlamentarnih strank in z njimi interesno in profitno "zlepljeni" poslanci v aktualnem sestavu DZ RS v resnici pripravljeni odreči dosedanjim neustavnim privilegijem neustavne vladajoče strankokracije ter z odločnim dejanjem odstopiti večji del ustavno zajamčene pravice do avtonomne izbire med kandidati za naslednji sklic DZ RS svobodnim in samostojnim državljanom in volilnim upravičencem v RS?
Teodor
Rešitev bi bil kombinirani volilni sistem, ali pa vsaj znatno dvignjen volilni prag za vstop v parlament.
Vendar volilna zakonodaja ne rešuje ključnega problema: volivca.
MEFISTO
Rešitev za to našo volilno godljo je samo večinski volilni sistem, ki bi odvrnil politične opcije in avanturistične skupine ter posameznike od ustanavljanja instant strank za potrebe vsakokratnih volitev in ki bi prisilil stranke, da bi bile bolj izbirčne pri izbiri kandidatov, da ne bi dobili v parlament poslank in poslancev, ki imajo bralne vaje, ker še dva ali tri spodobne stavke ne spravijo skupaj na izust, zaradi česar delujejo le kot glasovalni stroj brez sposobnosti lastnega razumskega premisleka o tem, za kaj glasujejo. Ker bo zanesljivo ostal v veljavi dosedanji proporcionalni sistem, je treba zvišati volilni prag, da ne bodo neprestano male strančice jeziček na tehtnici pri sestavi koalicij. Če bo nova zakonodaja prinesla vsaj to, da je pomembno le to, kako se glasuje in ne, kdo šteje glasove, bo to že napredek.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.