Doseženo načelno soglasje o spremembah volilne zakonodaje

Uredništvo
5

Pri predsedniku republike Borutu Pahorju je potekal tretji krog pogajanj o spremembi volilne zakonodaje. Na njem je bilo doseženo večinsko soglasje glede osnutka predloga sprememb o volitvah v državni zbor. Tega bodo sedaj obravnavale poslanske skupine, dokončna odločitev o njem pa naj bi bila sprejeta na delovnem kosilu pri predsedniku 12. julija.

Po trenutnem soglasju glede sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor volivce čaka način glasovanja, pri katerem bi imeli bistveno večji vpliv na to, kdo sedi v Državnem zboru. Spremembe tako gredo v smer spoštovanja odločitve Ustavnega sodišča U-I-32/15-56, ki na podlagi 80. člena ustave zahteva odločilen vpliv volivca na dodelitev mandatov poslancem.

Ključne spremembe

Predlog tako predvideva podoben način volitev, kot je v veljavi pri volitvah v Evropski parlament, s to razliko, da bo namesto ene same pri teh volitvah volilnih enot 8, vsaka stranka pa bi na listo morala uvrstiti 11 kandidatov.

Predlog bo v prihodnjih tednih verjetno deležen še nekaterih manjših popravkov, ki se tičejo uveljavitve domicilnega principa, višine praga upoštevanja prednostnega glasu in glede obveznosti prilaganja polnih kandidatnih list. O osnovnih izhodiščih pa so si stranke enotne.

Tako nas na prihodnjih volitvah v DZ najverjetneje čakajo naslednje spremembe:

  • Ukinitev volilnih okrajev; ti ostanejo le še na administrativni ravni.
  • Na volitvah se bo glasovalo o celotni listi kandidatov na ravni volilne enote. Na njej mora biti toliko kandidatov, kot se jih voli.
  • Uvede se relativni prednostni glas. Ta je neobvezen, kar pomeni, da volivci glasujejo za listo kandidatov, nato pa lahko na tej listi dodelijo svoj prednostni glas enemu od kandidatov.
  • Višina praga za izvolitev kandidata s prednostnimi glasovi sledi formuli, ki velja pri volitvah v Evropski parlament. Gre torej za tako imenovani D’Hontov način deljenja mandatov. Vrstni red liste bodo tako določile stranke, volivci pa ga bodo lahko spremenili, če bo posamezni kandidat prejel v zakonu določeno število prednostnih glasov.

Zlasti v NSi so si prizadevali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, pri katerem so vsi kandidati v izhodišču izenačeni, kar prinese popolno izenačitev možnosti njihove izvolitve, vendar preostale stranke temu niso naklonjene. To pomeni, da politične stranke še vedno ohranijo znaten vpliv na to, kateri od poslanskih kandidatov bo izvoljen.

Spremembe tudi pri volitvah manjšinskih poslancev

Po drugačnem sistemu bosta voljena tudi predstavnika madžarske in italijanske narodne skupnosti. Spremembe predvidevajo uvedbo enokrožnega večinskega volilnega sistema, kar pomeni, da kandidat z največ glasovi zmaga že v prvem krogu, ne glede na razliko. S tem predlogom se tako ukine dosedanje preferenčno razvrščanje kandidatov.

V igri je še vedno tudi zgolj sprememba volilnih okrajev

Ob predlogu sprememb minister za javno upravo Rudi Medved dodaja, da je v pripravi tudi predlog zakona o spremembah volilnih okrajev, ki naj bi bil pripravljen do konca avgusta. Tako bodo imeli poslanci potem možnost sprejetja dveh različnih rešitev. Samo spremembe volilnih okrajev ali nov predlog zakona o volitvah v državni zbor. Čeprav mora za uskladitev okrajev glasovati 46, za nov zakon pa 60 poslancev, je po besedah ministra podpora trenutno bolj na strani obsežnejših sprememb.

Volilni sistem buri duhove že od osamosvojitve dalje

Po mnenju ustavnih pravnikov je proporcionalni volilni sistem, kot ga imamo danes z ustavo skladen. Volivcu naj bi namreč v dovoljšnji meri omogočal vpliv na izbiro kandidata, čeprav je dejstvo, da precejšen del volilnih okrajev v Državnem zboru nima svojega kandidata. Po mnenju ustavnega sodišča je pri njem sporna zlasti velikost volilnih okrajev. Največji volilni okraj Grosuplje je namreč kar 3,73 večji od najmanjšega (Hrastnik), razlike med njimi pa bi morale biti minimalne.

A velja tudi, da je bila trenutna volilna zakonodaja sprejeta kot zgolj začasna, vsi so se zavedali potrebe po trajnejši rešitvi, a do sprememb ni prišlo.

Kaže na najmanj tvegano rešitev za vse

Trenutni predlog sprememb volilne zakonodaje, ki naj bi bil usklajen naslednji mesec, je nedvomno korak v pravo smer. A ob tem obstajajo tudi nekateri pomisleki.

Ustavno sodišče od parlamenta ni zahtevalo tako drastičnih sprememb, kot se napovedujejo. Po njegovem mnenju bi zadoščala le preureditev mej volilnih okrajev. Meje volilnih enot so (namreč) ustrezne.

Kljub temu se politične stranke niso odločile le za to rešitev, saj bi z njo ostale tudi vse zdajšnje slabosti dosedanjega sistema. Mednje se šteje to, da ni nujno, da posamezen volilni okraj dobi svojega poslanca. Poleg tega pa lahko določene politične stranke na podlagi zgodovinskih razmerij dobro napovedo, kateri okraji so zanje izvoljivi in tako naredijo predselekcijo svojih poslancev.

Stranka SDS si je namesto tega prizadevala za večinski volilni sistem. Ta je tudi prejel največ podpore na referendumu o spremembah volilne zakonodaje pred več kot dvema desetletjema. Po njem bi vsak okraj prejel enega poslanca. Bi pa takšen sistem zdesetkal število političnih strank, v parlamentu bi ostale le tiste, ki bi bile sposobne zmagati v posameznih okrajih.

Na nasprotnem bregu je ukinitev volilnih okrajev in uvedba absolutnega prednostnega glasu. Tako ostanejo politične stranke po predstavitvi liste brez večjega vpliva, kdo bo sedel v parlamentu. So pa tu v izraziti prednosti medijsko bolj prepoznani kandidati. Izvolitev kandidata, ki izven volilnega okraja ni prepoznan, je namreč znanstvena fantastika.

To težavo skuša odpraviti relativni prednostni glas. Tu je vrstni red na listi pomemben, stranke namreč ohranijo znaten del vpliva na to, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Zlasti to koristi tistim z manj predvidljivo volilno bazo.

Tako lahko rečemo, da bo novi volilni sistem predvsem kompromis, kako dati nekoliko večji vpliv volivcem, a obenem ne poslabšati svojih volilnih možnosti in ohraniti določen del vpliva politične stranke na razplet volitev. Ni pričakovati, da bi bila kakršnakoli rešitev v kratkem lahko deležna večje podpore.

 

5 KOMENTARJI

  1. Rešitev bi bil kombinirani volilni sistem, ali pa vsaj znatno dvignjen volilni prag za vstop v parlament.

    Vendar volilna zakonodaja ne rešuje ključnega problema: volivca.

    • Rešitev za to našo volilno godljo je samo večinski volilni sistem, ki bi odvrnil politične opcije in avanturistične skupine ter posameznike od ustanavljanja instant strank za potrebe vsakokratnih volitev in ki bi prisilil stranke, da bi bile bolj izbirčne pri izbiri kandidatov, da ne bi dobili v parlament poslank in poslancev, ki imajo bralne vaje, ker še dva ali tri spodobne stavke ne spravijo skupaj na izust, zaradi česar delujejo le kot glasovalni stroj brez sposobnosti lastnega razumskega premisleka o tem, za kaj glasujejo.

      Ker bo zanesljivo ostal v veljavi dosedanji proporcionalni sistem, je treba zvišati volilni prag, da ne bodo neprestano male strančice jeziček na tehtnici pri sestavi koalicij.

      Če bo nova zakonodaja prinesla vsaj to, da je pomembno le to, kako se glasuje in ne, kdo šteje glasove, bo to že napredek.

  2. Veljavni sorazmerni volilni sistem, po katerem je bil izvoljen aktualni Židanov Državni zbor RS in v njem posledično tudi aktualna Šarčeva Vlada RS, je po odločbi Ustavnega sodišča RS neustaven, saj krši ustavno načelo enakosti državljanov pred zakonom že v omenjeni neenakosti med volivci in izvoljenimi poslanci po posameznih volilnih okrajih, ki je zdaj 1 : 3,7. Kar pomeni, da smo državljani in izvoljeni kandidati oz. poslanci protiustavno neenakopravni po eni temeljnih državljanskih pravic – po pasivni in aktivni volilni pravici. Že zaradi tega je v temelju sporna ustavna legitimnost in demokratična veljava aktualnega Državnega zbora RS kot najvišjega organa zakonodajne veje oblasti ter iz njega izvedenega oz. v njem izvoljenega najvišjega izvršilnega telesa aktualne oblasti, t. j. Vlade RS.
    A to še ni vse. Po veljavni Ustavi RS morajo imeti volivci odločilen vpliv na izvolitev kandidatov za Državni zbor RS. Po veljavnem sorazmernem volilnem sistemu pa imajo odločilno besedo namesto volivcev vodstva najožja političnih strank, ki v posamezne volilne enote in okraje samovoljno določijo kandidate, ki jih moremo volivci zgolj in samo potrditi ali zavrniti, ne pa jih v resnici izbrati oz. izvoliti izmed več oseb na posamezni kandidatni listi. Posledica tako strankam prikrojenega in podrejenega neustavnega volilnega sistema je protiustavna oblast strankokracije oz. partitokracije namesto resnične demokracije ter obenem protiustavna in nedemokratična (pre)moč in (nad)oblast strank vladajoče koalicije, ki sistemsko obvladuje in nadzoruje parlament zgolj kot “glasovalni stroj” ali “valjar” vladajoče strankokracije ter sistemsko onemogoča ustavno deklarirano nadzorno vlogo parlamenta nad delovanjem vlade in vladajoče administracije.
    Ukinitev volilnih okrajev, ki generirajo protiustavno neenakopravnost oz. neenakost med volivci in kandidati (1 : 3,7!), ter uveljavitev pravice volivca do podelitve prednostnega glasu oz. do konkretne izbire posameznega kandidata izmed vseh kandidatov posamezne stranke v določeni volilni enoti sta pomembni spremembi, ki utegneta povrniti ustavno invalidnemu sorazmernemu volilnemu sistemu zadostno ustavno in demokratično veljavo, izvoljenim poslancem pa podeliti poleg legalnosti tudi bistveno višjo stopnjo legitimnosti.
    A ostaja ključno vprašanje: ali se bodo aktualna najožja vodstva parlamentarnih strank in z njimi interesno in profitno “zlepljeni” poslanci v aktualnem sestavu DZ RS v resnici pripravljeni odreči dosedanjim neustavnim privilegijem neustavne vladajoče strankokracije ter z odločnim dejanjem odstopiti večji del ustavno zajamčene pravice do avtonomne izbire med kandidati za naslednji sklic DZ RS svobodnim in samostojnim državljanom in volilnim upravičencem v RS?

  3. Jasno, da znana denarna in druiga kontinuitetna “večina” zategne še bolj pas- da druge na shujševalno kuro.
    Nekaj drugega tukaj pogrešam: več komentarjev na lokalne teme. Te ljudi bolj bolijo in zanimajo. Podeželje ob meji je odrinjeno že pol čez mejo ali pa v tujino. Komentatorji osredotočite se na teme, ki jih poznate “v nulo” in se jih da pemakniti, sicer se jih ne bo dalo niti s pomočjo gasilcev!

  4. V takšni državi,kot je trenutno Slovenija,je “gromozanski” napor pojasniti,kako neustaven je naš volilni sistem.Kaj šele pojasniti ,kaj bi bilo za Slovenijo/državljane boljše,najboljše. Enostavno je najboljše! Večinski volilni sistem ! Ni “šanse”,da bi ga DZ -takšen kot je, “sprejel” !
    Predlog,ki je na “mizi” je več kot “nič” .Če ne gre boljše-najboljše,naj vsaj gre malo boljše od neustavnega obstoječega volilnega sistema.
    Popravljanje volilnih okrajev je pa popolna “norost” v dani situaciji.Pomisliti je potrebno tudi na lokalne skupnosti,lokalne volitve in še kopico podrobnosti in potem spremembe,ki bi volivce še bolj “zmešale”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime