Politika se je že najmanj zadnjih petnajst let prepirala o tem, ali ne bi bilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja najbolje ukiniti. Politične volje za konkretne spremembe pa nekako ni bilo mogoče najti. Po eni strani je to ustrezalo vsem. Breme podražitev so namreč morale prevzemati zasebne zavarovalnice. Pri tem so bile bolj ali manj brez krivde, pravice iz vrst obveznega zavarovanja so se namreč vse bolj krčile, zato so zasebne zavarovalnice naposled sprejele sklep o podražitvi, ki je sodu izbil dno.
Politični pritisk volilne baze zaradi podražitev je postal prevelik, kar je prepričalo tudi nekatere omahljivce v koaliciji, da je čas za strukturne spremembe.
Najprej je potrebno povedati dejstvo, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje za Vzajemno, Zavarovalnico Triglav in Adriatic Slovenico, samo po sebi ni bilo preveč dober posel. Po internih podatkih zavarovalnic so na tem področju vsako leto naredile kar nekaj milijonov evrov izgube. Toda na koncu se jim je račun izšel zato, ker so izgubo pokrile s pomočjo boljše prodaje drugih zavarovanj, pokojninskih, zdravstvenih, nezgodnih. Le težko verjamemo, da pri tem niso imele nobenih stroškov.
Toda zadnje podražitve so v politiki kot kaže sodu izbile dno. Najprej se je za ukinitev zavzela stranka Levica. Koalicijske stranke so sprva ostale skeptične, kar je slednjič pripeljalo do razpada partnerstva. Toda ker za ukinitev obstaja močna javna podpora, se je proces kljub izstopu Levice nadaljeval.
Množica dopolnil
Stihijsko reševanje zdravstvene blagajne se je zadnje dni sprevrglo v popoln absurd. Vsi v koaliciji vključno z z opozicijsko Levico se strinjajo, da je ukinitev nujna, a način, na kakršnega je bil predlog zakona vložen, ne vzbuja zaupanja.
Najprej je svoj predlog vložila stranka Levica in ga začela malenkostno spreminjati s svojimi dopolnili. Nato pa je koalicija nanje pripravila še devet amandmajev, ki so prvotni predlog spremenili do neprepoznavnosti.
Končni predlog naj bi tako ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestil z obveznim pavšalnim prispevkom. Tega bi plačevali iz neto plač, za njegovo zbiranje pa bi bila namesto zavarovalnic zadolžena finančna uprava, ki bi ga prenakazovala na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ta, tako imenovani obvezni pavšalni prispevek naj bi bil za 6 evrov nižji od povprečja, ki ga trenutno plačujemo zdravstvenim zavarovalnicam.
Začasni zakon
Veljavnost tega zakona naj bi bila le začasna, saj naj bi ga, še preden bi začel veljati spremenili tako, da bi se spremenila lestvica za odmero obveznega prispevka.
Dejstvo je, da enotnega soglasja o tem še ni in da spodnji graf zgolj nakazuje na željo sprememb. Je pa jasno, da mimo tega, da bodo bogatejši plačevali še več, v koaliciji ne bodo šli.
Sedanji sistem financiranja temelji na tem, da zaposleni od svojih dohodkov oddvaja fiksen odstotek za zdravstvene storitve. Po novih predlogih pa naj bi tisti z višjimi dohodki tudi odstotkovno plačevali več.
Prispevki za zdravstveno zavarovanje po starem in novem. Grafika: Domovina
Iz naših izračunov se vidi, da bi bili na boljšem zlasti tisti, ki zaslužijo manj od povprečne plače.
Kakorkoli obračamo številke, lahko vidimo, da na koncu nihče ne bo radikalno na boljšem oziroma na slabšem. Zato so v stranki Levica kritični, da bi morali prispevek pri tistih, ki zaslužijo več, še povišati. Tako je poslanec Luka Mesec pred glasovanjem potrdil, da predlog, ki so ga stranke koalicije spremenile do neprepoznavnosti, pravzaprav podpirajo na "blef", zgolj zato, da spremembe ostanejo v igri. Brez njihovih glasov bi namreč predlog padel. Medtem pa razmišljanje v preostalih strankah koalicije najbolj povzamejo besede poslanke LMŠ Jerce Korče, ki pravi: "Ne glede na to, kakšna bo solidarnostna lestvica, bomo s tem predlogom trem zavarovalnicam vzeli 50 milijonov evrov".
Predlogu Levice je sicer najbližje predlog SD.
Predlog, ki deluje:
1. Solidaren, saj ne dela izjem in privilegijev. Vsak naj financira s svojimi zmožnostmi.
2. Enostaven in ga je možno nadgrajevati.
3. Cilj je sicer oprispevčenje vseh prihodkov, je pa to pravi korak v solidarni sistem.@BMursic@JaniPrednik@MartinaVukpic.twitter.com/jb6ccMZVHd
Medtem pa iz zakonodajno pravne službe že svarijo, da zakon v takšni obliki ne more obstati, saj so ga prvotna dopolnila popolnoma spremenila in bi ga morebiti veljalo spisati na novo. Obenem pa tudi nekateri zdravniki in zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da glavna težava slovenskega zdravstva nikakor ni finančne narave, pač pa ima cel kup organizacijskih in tehničnih problemov, ki bi jih veljalo rešiti prej. Posebno škodljivo se jim zdi tudi, da bo monopol nad zdravstvenim denarjem znova pridobil ZZZS, ki je pri preprečevanju njegovega nepotrebnega odtekanja bistveno bolj neučinkovit od zasebnih zavarovalnic.
"... razmišljanje v preostalih strankah koalicije najbolj povzamejo besede poslanke LMŠ Jerce Korče, ki pravi: “Ne glede na to, kakšna bo solidarnostna lestvica, bomo s tem predlogom trem zavarovalnicam vzeli 50 milijonov evrov“."
Ves ta parlamentarni cirkus okoli doslej prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja je torej spodbujen in omejen zgolj z domnevnimi 50 milijoni evrov, ki jih za stroške zbiranja dopolnilnih zavarovanj zase ta čas poberejo konkurenčne zasebne zavarovalnice in ki naj bi nam (zavarovancem) bil poslej prihranjen.
Nihče se ne sprašuje, kaj šele prepričljivo odgovarja, ali bo in kako bo državna zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) poslej zbirala in razporejala še ciljnih dodatnih 500 milijonov od zavarovancev, ki bodo poslej obvezani (in ne več svobodni) za svoje dopolnilne prispevke po zakonu.
Nihče se ne sprašuje in tudi ne odgovarja, ali bomo zavarovanci zares prihranili tistih čudovitih 50 milijonov, kot da bi bila državna zavarovalnica pripravljena in sposobna dodatnih 500 milijonov samaritansko zbrati in učinkovito razporejati brez novih zaposlitev, brez nove IT opreme ..., skratka brez dodatnih stroškov. Močno dvomimo!
Več kot očitno bo zaradi normativnega in finančnega "sračjega gnezda", ki ga z novimi in novimi dopolnili k zakonskemu predlogu Meščeve Levice vztrajno rahljajo in raz-stavljajo poslanci vladajoče koalicije, zelo kmalu "močno bolela glava" pristojnega ministra za zdravje, a tudi vse operativne odločevalce v omrežju javnega zdravstva in predvidoma bodoči monopolni državni zdravstveni zavarovalnici.
Da bodo posledice vsega tega kmalu opazne v nadaljnjem begu zdravnikov in negovalnega osebja iz javnega zdravstva ter še podaljšane čakalne vrste in še znižana kakovost zdravstvenih storitev za državne zdravstvene zavarovance, ne sprevidijo le najbolj zadrti in fanatični verniki monopolnega državnega zdravstva in zdravstvenega zavarovalništva.
Dokler bo imel ZZZS socialistični monopol na tem področju ne bo nič drugače. Mi, ljudje bi se morali sami odločati komu bi zaupali NAŠ denar za zdravje in to v celoti ne samo del. V tem primeru bi začeli delovati vzvodi konkurence in čakalne dobe, pa preplačan material za posege, pa nestrokovnost bi izginili.
2 komentarja
Alojzij Pezdir
"... razmišljanje v preostalih strankah koalicije najbolj povzamejo besede poslanke LMŠ Jerce Korče, ki pravi: “Ne glede na to, kakšna bo solidarnostna lestvica, bomo s tem predlogom trem zavarovalnicam vzeli 50 milijonov evrov“."
Ves ta parlamentarni cirkus okoli doslej prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja je torej spodbujen in omejen zgolj z domnevnimi 50 milijoni evrov, ki jih za stroške zbiranja dopolnilnih zavarovanj zase ta čas poberejo konkurenčne zasebne zavarovalnice in ki naj bi nam (zavarovancem) bil poslej prihranjen.
Nihče se ne sprašuje, kaj šele prepričljivo odgovarja, ali bo in kako bo državna zdravstvena zavarovalnica (ZZZS) poslej zbirala in razporejala še ciljnih dodatnih 500 milijonov od zavarovancev, ki bodo poslej obvezani (in ne več svobodni) za svoje dopolnilne prispevke po zakonu.
Nihče se ne sprašuje in tudi ne odgovarja, ali bomo zavarovanci zares prihranili tistih čudovitih 50 milijonov, kot da bi bila državna zavarovalnica pripravljena in sposobna dodatnih 500 milijonov samaritansko zbrati in učinkovito razporejati brez novih zaposlitev, brez nove IT opreme ..., skratka brez dodatnih stroškov. Močno dvomimo!
Več kot očitno bo zaradi normativnega in finančnega "sračjega gnezda", ki ga z novimi in novimi dopolnili k zakonskemu predlogu Meščeve Levice vztrajno rahljajo in raz-stavljajo poslanci vladajoče koalicije, zelo kmalu "močno bolela glava" pristojnega ministra za zdravje, a tudi vse operativne odločevalce v omrežju javnega zdravstva in predvidoma bodoči monopolni državni zdravstveni zavarovalnici.
Da bodo posledice vsega tega kmalu opazne v nadaljnjem begu zdravnikov in negovalnega osebja iz javnega zdravstva ter še podaljšane čakalne vrste in še znižana kakovost zdravstvenih storitev za državne zdravstvene zavarovance, ne sprevidijo le najbolj zadrti in fanatični verniki monopolnega državnega zdravstva in zdravstvenega zavarovalništva.
oakhrast
Dokler bo imel ZZZS socialistični monopol na tem področju ne bo nič drugače. Mi, ljudje bi se morali sami odločati komu bi zaupali NAŠ denar za zdravje in to v celoti ne samo del. V tem primeru bi začeli delovati vzvodi konkurence in čakalne dobe, pa preplačan material za posege, pa nestrokovnost bi izginili.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.