Dopisovanje med Peterletom in Pahorjem: kdaj je "zadišalo po slovenski vojski?" Leta 1990 ali 1968?

POSLUŠAJ ČLANEK
Teritorialna obramba RS je zagotovo prvi branilec slovenske osamosvojitve. Da je bil njen prispevek k osamosvojitvi ogromen in da je bila glavna sila odpora proti jugoslovanski ljudski armadi, ne gre izgubljati besed.

Ampak kdaj praznovati dan, ko je prvič "zadišalo po Slovenski vojski?" Na dan znamenitega postroja v Kočevski reki 17. decembra 1990, nekaj dni pred plebiscitom za samostojno Slovenijo, ko je predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, izrekel te znamenite besede? Ali raje dobrih dvaindvajset let pred tem, ko je SFRJ sprejela doktrino o splošni ljudski obrambi in ustanovila Teritorialno obrambo republik in pokrajin?

Da so mnenja o tem različna, kaže namera Zveze veteranov vojne za Slovenijo, da letos, natančneje v sredo, 10. oktobra, praznuje 50. obletnico ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije.

Vendar človek, ki zaradi svoje osamosvojiteljske vloge datume, vredne obeležitve, zagotovo razume bolje od ostalih, Lojze Peterle, s tovrstno potezo veteranov nikakor ni pomirjen.

Zato je na predsednika republike naslovil kritično javno pismo s pozivom, naj takšni prireditvi s svojim obiskom ne daje legitimnosti, saj gre po njegovo za zamegljevanje zgodovine in proslavljanje kontinuitete ene od totalitarnih ustanov bivše nedemokratične Jugoslavije.

A Pahor se želi prireditve udeležiti in kot slavnostni govornik opozoriti na razkol, ki postaja politične narave.

Peterle: Pričakujem, da boste razlikovali med TO, ki je podprla JLA in TO, ki je JLA premagala


»Na postroju v Kočevski Reki 17. 12. 1990 ni stala Beogradu poslušna TO generala Hočevarja. V zavarovanje osamosvojitve in demokratizacije so tam stali ljudje, večinoma prostovoljci, zavezani demokratični volji slovenskega naroda in lojalni novi demokratični oblasti. Zato je takrat zadišalo po slovenski vojski, ki ni služila centrom moči zunaj Slovenije, niti ideologiji, ampak slovenski domovini in našim skupnim ciljem,« piše v svojem odprtem pismu predsedniku Pahorju Lojze Peterle.

Evropski poslanec in prvi premier samostojne Slovenije, Lojze Peterle, je predsednika države Boruta Pahorja opozoril, da je njegov predvideni nastop v vlogi slavnostnega govornika v počastitev petdesete obletnice ustanovitve Teritorialne obrambe sporen. Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije (TO SRS) je bila podsistem JLA, ki je služila totalitarni oblasti komunistične Jugoslavije, meni Peterle in Pahorja spominja na predajo orožja TO maja 1990, ki je bila izvedena proti osamosvojitvi Slovenije.

Na pot osamosvojitve smo se odpravili praznih rok, piše Peterle, ki tudi pravi, da je s predajo orožja zanj de facto konec TO SRS: "Kaj lahko še stori vojska, ki je predala orožje?! TO SRS je sodelovala v preddejanju agresije na Slovenijo. Predaja orožja ni bil zgolj tehnična, ampak v bistvu politična zadeva," Peterle piše Pahorju. "Smiselno in prav pa je, da proslavljamo tisto, kar se je zgodilo pod formalnim naslovom TO, oziroma delovnimi naslovi, ki so preko Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) pripeljali do prave in oborožene slovenske vojske."

Peterle je mnenja, da do take proslave z državno udeležbo sploh ne bi smelo priti: "Ne smemo proslavljati hkrati vrednot osamosvojitve in vrednot, simbolov, namenov in sistemov bivše nedemokratične države, še posebej ne, ker so bile to vrednote in nameni agresorske JLA."

"Odločno nasprotujem zamegljevanju zgodovine in proslavljanju kontinuitete ene od totalitarnih ustanov bivše nedemokratične Jugoslavije, ki je bila izvorno poslušna ukazom Beograda. V tej proslavi ne vidim dodane vrednosti, pač pa podlage za poglobitev nerodovitnih delitev," piše evropski poslanec Pahorju.

"Od Vas, gospod predsednik, pričakujem, da boste razlikovali med TO, ki je podprla JLA in TO, ki jo je skupaj s slovensko policijo v vojni za Slovenijo premagala. Še posebej zaradi tistih, ki so padli za slovensko svobodo", Peterle še opozarja predsednika.



Ladislav Lipič, upokojeni generalmajor, je že maja v Dnevniku zapisal mnenje, da se desnica zmrduje nad 50. obletnico ustanovitve TO samo zaradi dejstva, da se veteranske organizacije nočejo prikloniti politiki.

"Nekatere vidne osamosvojitelje očitno moti 50. obletnica ustanovitve TO in to dejanje pripisujejo slovenski levici, kar je mogoče razumeti tako, da je praznovanje sporno zaradi levice in nekaterih veteranskih organizacij, ki se nočejo prikloniti ne levim in ne desnim političnim strankam.

Povsem jasno je, da pred 50 leti na začetku ustanavljanja teritorialnih struktur in podrejanja lokalnim skupnostim ter republikam ni bilo javnega namena, ki bi vodil k samostojni slovenski državi. Ni ga bilo, ker ga ni moglo biti, saj so – ali bi – vse poskuse sproti zatrli v kali, kar kažejo primeri tako iz Slovenije (Kavčič) kot tudi iz Hrvaške (hrvaška pomlad).

Obstajajo pa dokumenti in še žive priče, ki lahko potrdijo, da so v Sloveniji TO razumeli kot vrnitev nacionalne vojske, ki je bila leta 1945 kot zadnja integrirana v Jugoslovansko armado. Hoteli si to priznati ali ne, slovenska TO je imela veliko atributov nacionalne vojske in po 22 letih se je premeteno izvila iz primeža bivše skupne države ter opravila preizkus v osamosvojitveni vojni za slovensko državo.

Zanikanje vzpostavljanja in obstoja nacionalnega karakterja slovenske vojske, od Maistra leta 1918 preko slovenske partizanske vojske in TO do državne vojske 1991, je lahko nevarno tudi za sedanjost, ko je Slovenska vojska članica Nata in vojaških struktur EU."

Pahor odgovarja Peterletu: Govoril bom, da opozorim na razkol med Slovenci


Predsednik republike Borut Pahor je v odgovoru evropskemu poslancu zapisal, da si je po vabilu vzel par mesecev časa in v tem obdobju opravil nekaj posvetovanj o tem, ali je prav ali narobe, da praznujemo samo ustanovitev teritorialne obrambe. »Ni sporno, da je teritorialna obramba, z vsemi spremembami, ki jih je bila deležna v času po osamosvojitvi, vojaško zavarovala razglasitev samostojne slovenske države. Sporno pa bi utegnilo biti, ali je prav, da se praznuje tudi njena ustanovitev leta 1968, ki ni imela opravka z vrednotami in cilji slovenske osamosvojitve,« piše Pahor in dodaja:

»Na koncu sem se odločil, da sprejmem povabilo za častno govorništvo in tam odkrito povem, da utegne to praznovanje dodatno razdeliti javnost glede nekaterih pomembnih zadev, ki so povezane z nastajanjem slovenske vojske.«

Pahor je prepričan, da je potrebno upoštevati spremembe v TO še pred začetkom osamosvojitvene vojne, a pojasnjuje, da spremembe sploh ne bi bile mogoče, če v osnovi teritorialne obrambe sploh ne bi bilo.

»Prav tako sem Zvezo vojnih veteranov za Slovenijo prosil, naj premislijo glede simbolov, ki jih utegnejo uporabiti za obeležitev te obletnice. Zame ni dvoma, da sodijo tja edino le simboli slovenske države,« še zatrjuje Pahor in dodaja: »Kot predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil se bom trudil, da bo slovenska osamosvojitev (po)ostala vrednostno središče slovenske nacije. To velja tudi za takrat nastajajočo slovensko vojsko, ki smo jo pred in po spremembah v letu 1990 in 1991 imenovali teritorialna obramba.«

Kaj nas uči zgodovina?


Kaj pravi o slovenski teritorialni obrambi zgodovina? Po napadu Sovjetske zveze na Češkoslovaško avgusta 1968 je jugoslovanski politični vrh sprejel doktrino o splošni ljudski obrambi ter sklep o ustanovitvi teritorialnih obramb republik in pokrajin. Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije je bila ustanovljena 20. novembra 1968.

V Sloveniji je bil glavni štab TO ustanovljen 20. novembra 1968. V začetku je bilo poveljstvo skoraj izključno v rokah slovenskih častnikov, po letu 1974 pa je vse več vodilnih položajev v TO prešlo v roke srbskih častnikov JLA. Razlog za to je bilo vse večje nezaupanje v TO s strani srbskih politikov, ki so se bali demokratičnih gibanj v nekaterih republikah.

Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armade. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski, prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA.

Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu 1974 začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA.

Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta 1990 vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave z JLA.

Maja 1991 so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli 2. junija 1991. Petindvajsetega junija 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. desetdnevna vojna, ki je trajala od 26. junija do 7. julija.

V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil 26. oktobra 1991. Leta 1993 se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV).



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike