Domači aktivisti nadaljujejo s prikazovanjem Slovenije v tujini kot države, ki omejuje državljanske svoboščine

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
"Slovenija sodi med 11 držav, kjer so v letu 2020 državljanske svoboščine najbolj nazadovale," je dramatično sporočilo slovenskih osrednjih medijev. Trditev temelji na ugotovitvah razmeroma nepoznane mednarodne nevladne organizacije CIVIDUS s sedežem v južnoafriškem Johannesburgu, ki v poročilu z naslovom Napadena moč ljudstva 2020 trdi, da "vse več ljudi živi v "zaprtih, zatirajočih in ovirajočih" državah."

O stanju nazadovanja državljanskih svoboščin v Sloveniji pa so organizaciji po njenih navedbah iz naše države poročali Brankica Petković iz Mirovnega inštituta, direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNOVS, Goran Forbiči in aktivistka, protestnica in predsednica sindikata Mladi plus, Tea Jarc. 

"Vse več ljudi živi v zaprtih, zatirajočih in ovirajočih državah. Med državami, kjer se stanje slabša, so ZDA, Filipini, Gvineja, Slovenija in Irak. Največje kršitve vključujejo zapiranje protestnikov, cenzura in napadi na novinarje. Med COVID-19 krizo se krčijo pravice svobode govora, povezovana in mirnega združevana."

To so glavne ugotovitve poročila Napadena moč ljudstva 2020 nevladne organizacije iz Južne Afrike, ki je v slovenskih osrednjih medijih dobila precej pozornosti. Kot pišejo, osnovne svoboščine spremljajo v 196 državah sveta. Ugotavljajo, da 87 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah, ki so "zaprte", "represivne, ali "ovirane", kar je 4 % več kot pred letom dni.

Slovenija sicer med slednje ne spada. Je pa po oceni poročila zdrsnila iz najvišje "odprte" družbene kategorije v "zožano" stanje civilnodružbenega prostora v Sloveniji.

To, kot pišejo v poročilu, pomeni, da se demokratične svoboščine, kot so svoboda izražanja, mirnega srečevanja in združevanja, vse bolj kršijo. Slovenijo pa so uvrstili v nižjo kategorijo zaradi "zmanjševanja prostora za civilno družbo pod vlado Janeza Janše".

Oziroma, kot je članom CIVIDUS-a to razložil direktor krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, Goran Forbiči: "Slovenija je bila dolgo edina država v srednji in vzhodni Evropi, ki je spoštovala človekove pravice in civilne svoboščine. Na žalost se je z marcem to spremenilo, ko je nastopila vlada Janeza Janše. Od takrat so novinarji in nevladne organizacije stalna tarča blatenja in osebnih napadov." 

Skupaj s kolegico iz Mirovnega inštituta Brankico Petković ter protestnico in aktivistko Teo Jarc so tej nevladni organizaciji še zaupali, da pod krinko ukrepov za zajezitev COVID-a vlada sprejema dekrete, ki "bistveno omejujejo svobodo združevanja in izražanja, obenem pa se organizacijam civilne družbe odreka javna sredstva brez pravega razloga."

Da nas ugotovitve CIVICUSA morajo skrbeti, pa piše tudi evropska poslanka iz vrst Socialistov, Tanja Fajon:



 




"Pomoč" iz tujine zahtevali tudi za STA


Slovenski novinarji, aktivisti in politiki pa so "pomoč" preko glasu iz tujine iskali tudi okrog spora med vodstvom Slovenske tiskovne agencije ter Uradom vlade za komuniciranje (UKOM), ki je pripeljal do ustavitve državnega financiranja STA. Direktor Bojan Veselinović namreč UKOM-u noče poslati dokumentacije za pripravo ocene o primernosti financiranja, češ da jo lahko zahteva le Vlada RS, ne pa organ, ki jo predstavlja.

Spor je bil v tujini prikazan kot nov pritisk Janševe vlade na svobodne in neodvisne medije. Opredelitev glede tega so slovenski novinarji v Bruslju že pred dnevi želeli dobiti od evropske komisarke za vrednote in preglednost, Vere Jourove, vendar se ta ni hotela konkretno kritično opredeliti, temveč je podala splošen odgovor, da "javni mediji igrajo posebno vlogo v EU in vse članice pozivamo, naj se vzdržijo poskusov izvajanja pritiskov nanje."

Domači lobisti pa so bili bolj uspešni pri komisarki za človekove pravice pri mednarodni organizaciji Svet Evrope, Dunji Mijatović.

Ta je v pismu, ki ga objavlja portal 24ur.com, izpostavila zadnjo vladno napoved, da bo ustavila financiranje STA.

"Gre za še enega izmed incidentov, ki so mi bili posredovani, in kažejo na slabšanje delovnega okolja za novinarje in medijske organizacije v Sloveniji v zadnjih mesecih," piše Mijatovićeva. Kot nadaljuje, jo zelo skrbi, da bi ukinitev javnega financiranja ogrozila nadaljnje delo STA.

"Verjamem, da se boste strinjali, da so dobro financirani in stabilni javni mediji bistveni element demokratične družbe. Zato vas prijazno naprošam, da s pooblastili, ki jih imate kot premier, zagotovite, da se odločitev o zaustavitvi financiranja STA nemudoma razveljavi," še Mijatovićeva polaga na srce slovenskemu predsedniku vlade, Janši.

Se je pa danes v javnem pismu oglasilo tudi 150 akademikov iz različnih evropskih in svetovnih držav, ki jih skrbi za avtonomijo znanstvenikov in akademikov pod "vedno težjo roko vlade Janeza Janše", ter "poskus prevzema nadzora nad pomembnimi kulturnimi in akademskimi ustanovami".



Novinar Blaž Zgaga, zgodovinar Rudi Rizman, publicist Luka Lisjak in še nekateri so sodelovali tudi v prispevku nizozemskega medija Nieuwsuur o "Orbanizaciji Slovenije"



Blaž Zgaga nadaljuje tudi predstavljanje svoje slike Slovenije v hrvaškem tisku


In se navdušuje, da so temo uspeli predstaviti tudi na Nizozemskem. V članku o Janši govori Spomenka Hribar



 
KOMENTAR: Uredništvo
»Made in Slovenia« zapakirajo ter prodajajo pod tujo blagovno znamko
S strani levih politikov, novinarjev, aktivistov v preteklih mesecih že videno, bi lahko dejali. Priznati jim je treba, da domače zamere do desnosredinske oblasti, delno tudi z asistenco nepremišljenih tvitov slovenskega premierja, dokaj učinkovito prodajajo tujim akterjem na politični, medijski in civilnodružbeni sceni. A dejstvo je, da ti sicer Slovenijo komajda najdejo na zemljevidu, kaj šele, da bi resnično poznali razmere v naši državi, recimo preko tukajšnje prisotnosti vsaj nekaj mesecev, poznavanju jezika in spremljanju vseh plati družbenega dogajanja. Tako pa se pri izrekanju svojih ocen zanašajo na radikalno levičarske aktiviste tipa Tea Jarc in "študije" Mirovnega inštituta, za katerega doma tudi vemo, kam nazorsko in ideološko sodi. Ocena tujcev, ki se izrekajo o Sloveniji, je zato izkrivljena, kar pa arhitektov iz ozadja ne skrbi, dokler jo uspejo zapakirati pod tujo blagovno znamko in čez lastne medijske kanale nazaj prodati kot neodvisno opažanje uglednih mednarodnih institucij in akterjev. Vse to pa seveda ne v primarni skrbi za raven demokracije in državljanskih svoboščin, temveč bogatega državnega financiranja njihovih nevladnih organizacij, preko katerih si razni težko zaposljivi družboslovno izobraženi kadri zagotavljajo svojo življenjsko eksistenco. Takšna enostranska šlamparija mednarodnih akterjev, ki se jim ne da potruditi niti toliko, da bi za stanje v Sloveniji vprašali ljudi različnih svetovnih nazorov in pogledov, pa ima še eno nezavidljivo posledico. Poraja namreč sum, da je podobno tudi v primerih držav, ki so najbolj na udaru raznih, za vladavino prava in civilne svoboščine zaskrbljenih, mednarodnih organizacij. Če poročila o dogajanju na Poljskem in Madžarskem na mednarodno raven prihajajo na podoben način kot iz Slovenije, potem je na mestu dvom, ali gre za dejanski opis družbeno-političnega stanja v teh državah. Čeprav opozorila o nekaterih kršitvah prihajajo iz zanesljivih virov, pa zgornje prakse vendarle krepijo prepričanje, da je situacija v veliki meri prenapihnjena, in kot takšna služi ideološkemu boju levo-liberalnih aktivističnih skupin za Evropo in svet po njihovih lastnih predstavah. Takšno Evropo in svet, v kateri ni prostora za drugačen, sploh pa ne konservativen način življenja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023