Dokument, ki nakazuje, da Slovenijo lahko čakajo težave z migranti, ki so pri nas zaprosili za azil in jo nato popihali naprej

Embed from Getty Images
Od leta 2015, ko je skozi Slovenijo pljusknil tsunami velike migrantske krize, je pri nas za azil zaprosilo približno 5.000 oseb. Od tega daleč največ v zadnjih dveh letih.

Velika večina teh postopkov je bila ustavljena ali zavržena, saj so migranti po vložitvi prošnje Slovenijo zapustili.

 A neformalni povzetek dogovorjenega na nedeljskem mini migrantskem vrhu 16 voditeljev EU (kjer ni bila podana nobena uradna izjava ali sklep), med drugim kaže na možnost, da bo val "pobeglih" prosilcev za azil pljusknil nazaj v Slovenijo.

K temu napeljuje tudi doseženi dogovor med nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki se je prejšnji teden obvezal, da bo Francija nazaj sprejela vse migrante, ki so v tej državi zaprosili za azil in nato ilegalno vstopili v Nemčijo. 

Mini vikend-vrh voditeljev 16 držav članic EU, ki se ga je udeležil tudi Miro Cerar, uradno ni prinesel nobene odločitve. A bruseljski medij Politico.eu je dobil vpogled v pisni povzetek sedmih dogovorjenih neformalnih predlogov, ki ga je pripravila Evropska komisija in je namenjen za razpravo med voditelji držav članic na Evropskem svetu, ki se bodo sestali kasneje ta teden.

V prvi točki voditelji EU predlagajo vzpostavitev "sprejemnih centrov" (ali "centrov dobrodošlice", oziroma "izkrcevalnih centrov" - ime še ni dorečeno) zunaj EU, v katerih bi v postopke sprejeli migrante, prestrežene in rešene na morju.

O podobnih centrih v Afriki danes piše tudi Al Jazeeera Balkans in navaja visokega predstavnike EK za proračun, da naj bi EU severnoafriškim državam za vzpostavitev in delovanje teh centrov na njihovem ozemlju namenila 6 milijard evrov.

V okviru drugega predloga so se sodelujoči strinjali, da je ena ključnih nalog okrepitev operacij nadzora zunanje meje EU, za kar bi do leta 2020 namenili dodatnih 10 tisoč obmejnih stražarjev.

Še eden izmed pomembnejših ciljev je povečanje število vrnjenih ilegalnih migrantov s strani držav članic EU v države izvora. "Evropski svet države članice poziva k takojšnjem ukrepanju za dvig stopnje vračanja migrantov na 70 odstotkov do leta 2019," besede z dokumenta citira Politico.eu.

Pomembno za Slovenijo: dodatni ukrepi za "sekundarne premike"

Za Slovenijo je verjetno najpomembnejša odločitev sestanka, da se uveljavijo nadaljnji ukrepi za razrešitev problema "sekundarnih premikov" migrantov - gre za tiste, ki so se že registrirali (oz. zaprosili za azil) v eni izmed držav članic, nato pa nadaljujejo pot v druge države članice.

Z novimi ukrepi naj bi državam članicam EU omogočili, da prosilcem za azil, za katere niso odgovorne (ker so denimo za azil zaprosili že v drugi državi), odrekli nastanitev in finančno podporo, oziroma uveljavili omejitve pri nastanitvah, ki bi od njih zahtevale, da ostanejo na lokacijah, ki s jim bile določene.

Sankcioniranje vseh tistih prosilcev za azil, ki so se znašli v državah, v katerih nimajo pravice biti, bi še dodatno zaostrili z ukrepi, kot je resetiranje petletnega čakalnega obdobja, potrebnega za pridobitev dolgoročne pravice do prebivanja. Zavrnitve na mejah bi omogočala čim bolj popolnjena baza prstnih odtisov.

Jih bomo dobili nazaj?

Vse to odpira vprašanje, ali bo Slovenija morala sprejeti vse tiste migrante, ki so pri nas vložili prošnjo za azil zgolj zato, da so pridobili pravico gibanja po Sloveniji (in niso bili vrnjeni na Hrvaško ali v Italijo), in jo nato izkoristili za nadaljevanje poti proti severu.

Zanimivo pri tem je izredno dobra obveščenost migrantov, kdaj in v kateri državi zaprositi za azil. Ko je jeseni 2015 skozi Slovenijo potovalo pol milijona prebežnikov, jih je za azil zaprosilo zgolj 150. V letu 2016 je ta številka porasla na 1.308 oseb, lani jih je za azil zaprosilo 1.476, do maja letos pa že 1.163.

 



A v juniju se je, kljub nezmanjšanem migrantskem pritoku, vlaganje prošenj za mednarodno zaščito pri nas kar naenkrat ustavilo. To priča, da je migrantske skupine na Balkanski poti dosegla informacija, da ta manever za nadaljevanje poti več ne bo mogoč, saj jih bodo ciljne države najbrž vračale tja, kjer so jih registrirali, oziroma so za azil zaprosili najprej.

Morda so slišali za že omenjeni dogovor med Macronom in Merklovo o vračanju ter sklepali, da bo nekaj takšnega sprejeto tudi za ostale države. V vsakem primeru so o svojih možnostih pri slalomiranju znotraj evropske azilne in migracijske zaknodaje izjemno dobro obveščeni, bolje kot javnost v ciljnih državah.

Ali bo Slovenija v prihodnje morala sprejeti migrante, ki so pri nas zaprosili za azil in jih kasneje denimo prestrežejo v Nemčiji, smo povprašali tudi na Ministrstvo za notranje zadeve. Namesto konkretnega odgovora smo dobili birokratsko latovščino ki na vprašanje ni odgovarjala.

A že tovrstno izogibanje jasno zastavljenem vprašanju predstavlja svojevrsten odgovor na to, kaj lahko glede tega pričakujemo.