Dogovor o Brexitu dosežen. Skeptični o realizaciji na obeh straneh. Na vrsti je britanski parlament.
POSLUŠAJ ČLANEK
Voditelji članic EU so danes v Bruslju podprli dogovor o brexitu, ki so ga dosegli pogajalci unije in Združenega kraljestva. Ob tem so institucije EU pozvali k izvedbi vseh korakov, potrebnih za zagotovitev uveljavitve ločitvenega sporazuma 1. novembra.
Za Domovino sta trenutno situacijo komentirali tudi evropski poslanki Tanja Fajon in Irena Joveva. Obe izražata dvome o tem, ali bo britanski parlament potrdil dogovor.
Najverjetnejši scenarij, kot ga neuradno vidijo viri znotraj Evropskega parlamenta, je, da bodo Britanci v soboto zavrnili dogovor, nato pa bo sledilo podaljšanje roka za Brexit, in sicer z namenom, da se organizira še en referendum in volitve. Po nekaterih informacijah naj bi v britanskem parlamentu obstajala večina v podporo izglasovanju referenduma.
Po neuradnih informacijh v sedanji obliki dogovora ni omenjena možnost vnovične preložitve brexita, kar potrjuje oceno glavnega pogajalca unije o Brexitu Michela Barnierja, da je izstop mogoče izpeljati v predvidenem roku, torej do konca meseca. Kljub temu, pa je slovenska evropska poslanka Irena Joveva v komentarju za Domovino opozorila: "...če doseženi dogovor na koncu ne bo imel zadostne podpore, bi se lahko stvari odvijale v vse možne smeri: od predčasnih volitev, izstopa brez dogovora, morda celo drugega referenduma."
Po politični podpori voditeljev morata na strani EU dogovor potrditi še Svet, torej članice, in Evropski parlament, ki bi lahko o tem odločal prihodnji teden v Strasbourgu. Ključno vprašanje pa je spet, ali ga bo podprl britanski parlament. Za Domovino je možnost tega komentirala tudi slovenska evropska poslanka Tanja Fajon: "V tem trenutku ni še jasno, ali bo dobil v EU podporo, četudi jo bo, je podpora v britanskem parlamentu izjemno negotova. Predvsem zato, ker so poslanci iz Severne Irske in koalicijski partner Johnsona DUP že napovedali, da so proti predlogu."
Za glavno jabolko spora med EU in Združenim kraljestvom velja meja med Irsko in Severno Irsko, kjer bo po Brexitu potekala edina kopenska meja med Unijo in kraljestvom, oziroma t. i. irsko varovalo, ki naj bi preprečilo nastanek trde meje na irskem otoku.
"Imamo dogovor o brexitu, ki omogoča Združenemu kraljestvu, da z dogovorom zapusti EU. Imamo edinstveno rešitev za Severno Irsko, ki upošteva njeno edinstveno zgodovino in geografijo. Je dober za Irsko in Severno Irsko," je tvitnil irski premier Leo Varadkar. Dodal je, da je dogovor preprečil trdno mejo med obema deloma na irskem otoku in zaščitil mesto Irske na enotnem trgu EU.
Velika Britanija je v vsakem primeru na poti k velikemu gospodarskemu nazadovanju. Po uradnih vladnih statistikah naj bi Veliko Britanijo Brexit stal 130 milijard funtov izgube pri rasti BDPja v naslednjih 15ih letih.
Po predvidevanjih iz lanskega leta naj bi dogovor podoben temu, ki ga je dosegel premier Johnson, v realnosti predvideva omejeno prosto trgovanje z Evropsko zvezo, ki bi zmanjšal predvideno rast BDP-ja do leta 2034 za približno 6,7%. Kar bi pomenilo, da bi bil povprečen Britanec do leta leta 2034 na leto "revnejši" za 2.250 funtov.
Predlog Therese May, ki so ga v britanskem parlamentu zavrnili, bi Britanijo stal manj. Po ocenah naj bi se BDP v istem obdobju skrčil za 2,1%. Ocene gospodarskih učinkov je opravil del britanske administracije zadolžen za izhod iz Evropske zveze v novembru lani, ko je bilo predvideno, da bo britanski proračun obsegal 2,1 trilijona funtov. Urad za izhod iz Evropske zveze je pripravil tudi scenarij za odhod brez kompromisa z Evropsko zvezo, ki pa bi v enakem obdobju zmanjšal britanski BDP za 9.3%.
Za Domovino sta trenutno situacijo komentirali tudi evropski poslanki Tanja Fajon in Irena Joveva. Obe izražata dvome o tem, ali bo britanski parlament potrdil dogovor.
Najverjetnejši scenarij, kot ga neuradno vidijo viri znotraj Evropskega parlamenta, je, da bodo Britanci v soboto zavrnili dogovor, nato pa bo sledilo podaljšanje roka za Brexit, in sicer z namenom, da se organizira še en referendum in volitve. Po nekaterih informacijah naj bi v britanskem parlamentu obstajala večina v podporo izglasovanju referenduma.
Realizacija ali ponovni referendum?
Po neuradnih informacijh v sedanji obliki dogovora ni omenjena možnost vnovične preložitve brexita, kar potrjuje oceno glavnega pogajalca unije o Brexitu Michela Barnierja, da je izstop mogoče izpeljati v predvidenem roku, torej do konca meseca. Kljub temu, pa je slovenska evropska poslanka Irena Joveva v komentarju za Domovino opozorila: "...če doseženi dogovor na koncu ne bo imel zadostne podpore, bi se lahko stvari odvijale v vse možne smeri: od predčasnih volitev, izstopa brez dogovora, morda celo drugega referenduma."
Po politični podpori voditeljev morata na strani EU dogovor potrditi še Svet, torej članice, in Evropski parlament, ki bi lahko o tem odločal prihodnji teden v Strasbourgu. Ključno vprašanje pa je spet, ali ga bo podprl britanski parlament. Za Domovino je možnost tega komentirala tudi slovenska evropska poslanka Tanja Fajon: "V tem trenutku ni še jasno, ali bo dobil v EU podporo, četudi jo bo, je podpora v britanskem parlamentu izjemno negotova. Predvsem zato, ker so poslanci iz Severne Irske in koalicijski partner Johnsona DUP že napovedali, da so proti predlogu."
Irski protokol glavno jabolko spora
Za glavno jabolko spora med EU in Združenim kraljestvom velja meja med Irsko in Severno Irsko, kjer bo po Brexitu potekala edina kopenska meja med Unijo in kraljestvom, oziroma t. i. irsko varovalo, ki naj bi preprečilo nastanek trde meje na irskem otoku.
"Imamo dogovor o brexitu, ki omogoča Združenemu kraljestvu, da z dogovorom zapusti EU. Imamo edinstveno rešitev za Severno Irsko, ki upošteva njeno edinstveno zgodovino in geografijo. Je dober za Irsko in Severno Irsko," je tvitnil irski premier Leo Varadkar. Dodal je, da je dogovor preprečil trdno mejo med obema deloma na irskem otoku in zaščitil mesto Irske na enotnem trgu EU.
Gospodarske posledice za Veliko Britanijo
Velika Britanija je v vsakem primeru na poti k velikemu gospodarskemu nazadovanju. Po uradnih vladnih statistikah naj bi Veliko Britanijo Brexit stal 130 milijard funtov izgube pri rasti BDPja v naslednjih 15ih letih.
Po predvidevanjih iz lanskega leta naj bi dogovor podoben temu, ki ga je dosegel premier Johnson, v realnosti predvideva omejeno prosto trgovanje z Evropsko zvezo, ki bi zmanjšal predvideno rast BDP-ja do leta 2034 za približno 6,7%. Kar bi pomenilo, da bi bil povprečen Britanec do leta leta 2034 na leto "revnejši" za 2.250 funtov.
Predlog Therese May, ki so ga v britanskem parlamentu zavrnili, bi Britanijo stal manj. Po ocenah naj bi se BDP v istem obdobju skrčil za 2,1%. Ocene gospodarskih učinkov je opravil del britanske administracije zadolžen za izhod iz Evropske zveze v novembru lani, ko je bilo predvideno, da bo britanski proračun obsegal 2,1 trilijona funtov. Urad za izhod iz Evropske zveze je pripravil tudi scenarij za odhod brez kompromisa z Evropsko zvezo, ki pa bi v enakem obdobju zmanjšal britanski BDP za 9.3%.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
Kraševka
APMMB2 ob 5,31
Zelo dobro ste pokazali PROBLEME današnje Evrope. Že dolgo vemo, da Juncker ne razmišlja TREZNO. Toda kje so drugi? Namignili ste, da "nekdo že ve zakaj tako. Tega latinskega dogovora, ki ste ga navedlo"deli in vladaj" se trdno drži LEVICA. Levica rada deli, toda ne svoje ampak TUJE. Nihče se ne vpraša: "Če bomo nekomu dajali, komu bomo jemali"?
Evropa se obnaša, kot da ne ve, KDO je in ne KAM plove., niti ne opazi, da se UTAPLJA.
Vrh EU, ni upravičil svojega dela, kajti skoraj nobenega ukrepa NI sprejel v PRID Evrope.
Obratno. spodbuja njen RAZKROJ tako kulturni, gospodarski in ozemeljski.
Nerazumljivo je, da ljudi, ki opozarjajo, da bi morali delovati v prid Evropske kulture in njenih VREDNOT, celo JAVNO OBSOJAJO. V Zgodovini tega še ni bilo. Od vedno je imel vsak pravico "braniti svoj DOM in KULTURO" - to je našo "očetnjavo".
Milim, da je bil to vzrok, da si je V. Britanija zaželela IZHODA iz ZMEDENE EU skupnosti.
APMMB2
Prav nobena vedeževalka ne more napovedati,kaj se bo z brexitom dejansko zgodilo.
Odprte so še vse opcije.
Najboljša pa bi vsekakor bila ta, da Velika Britanija ostane v Evropi.
Obe strani ugotavjata, da utegne brexit povzročiti škodo na obeh straneh, zato je prav nerazumljivo, da se obe strani pogajata in iščeta možnost, kako omogočiti brexit in s tem povzročiti škodo.
Za Angleže je brexit še nekako razumljiv, saj še vedno gojijo ponos in celo napuh, kot veliki vladarji sveta, popolnoma nerazumljiva pa je Evropa, ki stojično spremlja neumnost v katero je njo in Velko Britanijo pahnil neodgovorni Farage, ki je sprovociral referendum in zavedel Britance, da so se odločili za brexit.
Zakaj je združena Evropa pomembna?
V svetu se pojavljajo velesile in svet se bo razdelei na najrazličnejše interesne sfere: Kitajsko, Rusiji, Indijo, Brazlilijo, ali morda celo Južno Ameriko, sveda tudi ZDA, pa morda se bo izkritalizirala še kakšna aglomeracija, ki se bo zaščitila in ne bo dovolila, da z njo manipulirajo ostale.
EU je sicer gospodarska velesila, v vojaškem smislu ne pmeni popolnoma nič, politično pa je prav tako razdrobljena in nebogljena. Trenutne velesile jo drobijo in razkrajajo in v EU nihče tega ne opazi in ne reagira.
Če lahko Trump podpira brexit, zakaj se temi škodlijivemu koraku EU ne upre?
Če Kitajska prodira v EU in izrinja proizvodnjo s svojimi cenejšimi izdelki, se v EU nihče ne upre. Trump je Kitajcem nabil astronomske carine.
Rusija grozi z atomsko oborožitvijo in nenehno rožlja z orožjem. EU ni sposbna uspostaviti ravnotežje.
Namesto, da bi se Evropejci zavedali tega, da so Evropejci in da je Evropa njihova domovina, ki jo je smiselno braniti, se utapljajo v iluzijah, ki jih bodo drago stale. Tukaj so migranti. Pa Evropa ne ve, kaj z nimi.
Če že ni dovolj razcepljena z državami, se je popolnoma razpršila tudi politično. Od dveh, treh strankarskih združenj, se je Evropa dobesedno razpršila v mavrico, ki je sicer na videz zelo lepa, a od nje nima nihče nč. To je le š ena stopnja pred popolnim razkrojem.
Nekdo že ve, za kaj je potrebno uvajati latinski pravilo: divide et impera!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.