Dogovor med delodajalci in sindikati: trgovine ob nedeljah ostajajo odprte! Kaj bi jim predpisal Čuš

Trgovinska zbornica in sindikat delavcev v trgovini sta danes predstavila dogovor o nedeljskem delu trgovin, ki naj bi bil nekakšen kompromis med prosto odločitvijo trgovcev o obratovanju v nedeljo ter vse glasnejšimi predlogi, da bi bile trgovine sedmi dan v tednu praviloma zaprte.

S sporazumom se jim je mudilo, da bi se izognili zakonski ureditvi nedeljskega dela trgovin. Poslanec Andrej Čuš je namreč v proceduro vložil spremembo zakona o trgovini, ki bi trgovine ob nedeljah v glavnem zaprl in neuradno mu je prikimavala tudi poslanska večina.

Dogovor med sindikati in delodajalci omogoča, da trgovine ob nedeljah ostanejo odprte še naprej. Sedaj upajo, da bodo zakonodajalca prepričali, da zaradi sporazuma zakon ni več potreben.

Pogledali smo, kakšne so razlike med Čuševim zakonskim predlogom in sklenjenim sporazumom med sindikalnimi partnerji.

Število nedelj in praznikov z odprtimi trgovinami

Zakonski predlog Andreja Čuša: trgovine so po lastni presoji trgovca odprte največ 6 nedelj, oziroma zakonsko določenih praznikov v letu.

Sporazum med delodajalci in sindikati: trgovine so ob nedeljah odprte po lastni presoji trgovca. A zaposleni v trgovinah bodo lahko delali največ 15 nedelj v letu ter ne več kot 2 na mesec. Za to bodo še naprej prejemali dvojno urno postavko, a ne nižjo od 6,4 € bruto. V nedeljo ne bo treba delati materam z otroki mlajšimi od treh let, nosečnicam, doječim materam, ali enemu od staršev hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ali tistim, ki živijo sami z otrokom in skrbijo za njegovo vzgojo in varstvo.

Trgovine bodo zaprte na 10 točno določenih praznikov. Odprte pa bodo na 5 praznikov, ki so sicer dela prosti dnevi, delavci pa bodo na ta dan dobili 2,5 kratnik urne postavke.

Trgovine bodo bodo zaprte na naslednje praznike: 1. januar, 8. februar, velikonočna nedelja in ponedeljek, 1. maj, binkoštna nedelja, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december.

Bodo pa lahko odprte na 2. januar, 27. april, 2. maj, 31. oktober in 26. december. 

Izjeme po zakonskem predlogu Andreja Čuša: Ob nedeljah so lahko odprte družinske prodajalne prostora do 200 m2 in vse druge prodajalne do te kvadrature, ki so v starih mestnih in trških jedrih, naravnih, kulturno-zgodovinskih in romarskih centrih, smučarskih centrih, marinah, kampih, zdravliščih, bolnišnicah, pokopališčih, letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah. Prav tako so brez omejite odprte prodajalne na avtocestah in hitrih cestah.

Izjeme po dogovoru med delodajalci in sindikati:  Omejitve ne veljajo za družinska podjetja, za bencinske servise in podobne dejavnosti zaradi javnega interesa ter delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa, povezanega s trgovsko dejavnostjo (npr. priprava in izdelava hrane, transport in distribucija, skladiščenje, lekarne).

Delodajalci in sindikati: vlada naj spoštuje socialni dialog in se ne gre politikanstva

Po dosegu sporazuma, ki bo vstopil v veljavo 1. januarja 2018, socialni partnerji sedaj pozivajo vlado, naj ne nadaljuje z zakonsko regulacijo nedeljskega dela trgovin (ta bi sporazum odpravila).

“Če bo vlada vztrajala pri zakonu, bodo delavci izgubili vse bonitete, ki jim jih prinaša ta aneks,” je denimo dejala Izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije, Mariča Lah. 

Predstavnik sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič pa je dejal, da bi Čušev zakon delavcem in delavkam prinesel veliko slabega.

Od politike pričakuje, da se: “pred volitvami ne bodo šli politikantstva in ne bodo nabirali puhlih volilnih glasov na podlagi zakona, ki ljudi v bistvu rine v bedo.”

Zakonski regulativi nedeljskega dela namreč ostaja naklonjen gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki opozarja, da je problematika širša od te, ki so jo vnesli v kolektivno pogodbo in  da bodo k Čuševem predlogu z dopolnili vnesli svoja dopolnila.

Bodo uspeli ubraniti nedeljsko obratovanje trgovin?
Podrobnosti iz sporazuma med delodajalci in sindikati pritrjujejo tezi, da gre za spreten manever predstavniških združenj, s katerim bi obvozili željo ljudi in (večinskega?) dela politike, da nedeljo delavcem in potrošnikom namenijo v družinske namene in ne za potrošnjo.

Pri tem je ključno vprašanje, komu je dejansko v interesu, da trgovine v nedeljo ostanejo odprte. Ker v oddaji Tarča minuli teden sta temu nasprotovali tako eden največjih slovenskih lastnikov trgovin Franc Jager kot trgovke, ki so jih o tem povprašali v anketi.

Prav tako je na trgovinsko dejavnost, kot opozarja minister Počivalšek, vezanih še kup drugih delovnih mest, ki morajo zato delati v nedeljo – od pripravljavcev in dostavljavcev hrane, do dobaviteljev in podobno.

Zdi se, da je nedeljsko obratovanje trgovin še v največjem interesu velikih trgovskih korporacij, ki upravljajo s potrošniškimi svetišči sodobnega sveta – velikimi trgovskimi centri. In čudi, da so se v tem primeru na istem bregu znašle ravno globalne korporacije in lokalni sindikati – ravno nasprotno kot denimo na Poljskem, kjer si sindikati prizadevajo svojim članom zagotoviti nedeljski družinski počitek.

Potrošniki pa po svoje vendarle nimamo pravice delodajalcem in sindikatom v tem primeru očitati licemerstva, vse dokler si konfort nedeljskega nakupovanja radi privoščimo sami. Ker če nas ob nedeljah v trgovinah ne bi bilo, zakonska prepoved nedeljskega dela sploh ne bi bila potrebna.

Komentiraj