Dogajanje na Cetinju svarilo, kako lahko spojenost Cerkve z državo zaneti iskro medetninčega konflikta
POSLUŠAJ ČLANEK
Razloge za buren »sprejem« novega metropolita ob ustoličenju na Cetinju v nedeljo gre iskati v narodni, ideološki in verski razklanosti Črne Gore ter več kot očitnem vmešavanju pravoslavne cerkve v politične in politike v verske zadeve.
Novi črnogorski metropolit je Črnogorce razjezil s svojimi zanikanji črnogorskega naroda. Ti so mu ob ustoličenju pripravili »sprejem« z barikadami, ki so ustavile promet med Podgorico in Cetinjem, tako da so ob spremstvu policije patriarha in metropolita pripeljali kar v vojaškem helikopterju.
Na Cetinju, zgodovinski prestolnici Črne Gore, je v nedeljo potekalo ustoličenje primorsko-črnogorskega metropolita Srbske pravoslavne cerkve Joanikija. Prebivalci Cetinja in podporniki opozicije so v mestu pripravili burne demonstracije, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Protestniki so v policiste metali steklenice in kamenje.
Zdravniško pomoč je potrebovalo 60 oseb, od tega 30 policistov. Prijetih je bilo tudi več organizatorjev protesta, med drugim svetovalec črnogorskega predsednika Mila Đukanovića, Veselin Veljović, ker naj bi začel in vodil napad na policiste.
Na cestah, ki vodijo na Cetinje iz Podgorice in Budve, so pripravili barikade in zapore iz gorečih gum in kamenja, da bi preprečili prihod novega metropolita Joanikija in srbskega patriarha Porfirija, ki je vodil slovesnost ustoličevanja v cetinskem samostanu. Oba so zato na Cetinje pripeljali z vojaškim helikopterjem ob spremstvu kordona protiteroristične policije v neprebojnih jopičih in ščitih. Takoj po ustoličenju sta s helikopterjem tudi odšla, slovesnost se je nadaljevala v Podgorici.
Črna Gora je narodnostno zelo mešana država. Črnogorci, sicer največja etnična skupnost, predstavljajo približno 45 % prebivalstva, približno 30% predstavljajo etnični Srbi. Preostanek predstavljajo Bošnjaki, Hrvatje, Albanci ter drugi narodi.
Prav mesto Cetinje je zgodovinska prestolnica Kraljevine Črne Gore in ima kot takšna za Črnogorce velik simbolni pomen. Prebivalstvo Cetinja je v 90 % črnogorsko. Na Cetinju je bil tudi sedež črnogorske avtokefalne cerkve, ki pa je bila ukinjena in prevzeta s strani srbske pravoslavne cerkve ob združitvi Črne Gore s Srbijo in nato kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev po prvi svetovni vojni.
Že v 90-desetih letih prejšnjega stoletja so se začeli poskusi obujanja črnogorske pravoslavne cerkve, ki so se še okrepili po razglasitvi neodvisnosti Črne Gore leta 2006. Njen velik podpornik je tudi predsednik Đukanović, ki velja za arhitekta črnogorske državnosti in je bil več mandatov tudi že predsednik črnogorske vlade.
Srbska pravoslavna cerkev namreč ni zgolj verska institucija, ampak tudi nadnacionalna ustanova, ki povezuje Srbe v različnih državah in ima kot taka pomemben družbeni in tudi politični vpliv. Kljub temu velika večina prebivalcev Črne Gore, ne glede na svojo etnično pripadnost, pripada srbski pravoslavni cerkvi. Približno tri četrtine prebivalcev je pravoslavnih kristjanov, okrog 90 % jih pripada srbski pravoslavni cerkvi.
Tudi z namenom, da bi okrepili vlogo nepriznane črnogorske pravoslavne cerkve, je vlada pod vodstvom Đukanovićeve Demokratične stranke socialistov decembra leta 2019 sprejela sporni zakon o verski svobodi, ki je skušal del nepremičnin srbske pravoslavne cerkve prenesti na črnogorsko pravoslavno cerkev oz. državo Črno Goro.
Srbska pravoslavna cerkev je zakon razumela kot napad na svojo finančno in siceršnjo neodvisnost in položaj v črnogorski družbi. Zato je mobilizirala svojo duhovščino in vernike ter organizirala demonstracije, s čimer je okrepila tudi opozicije proti Đukanovićevi stranki, ki po volitvah avgusta 2020 ni več uspela sestaviti vlade, čeprav je državi vladala skoraj ves čas od osamosvojitve.
Pobudo za sestavo aktualne, pro-srbske koalicije pa je prevzela kar srbska pravoslavna cerkev. Potencialne koalicijske partnerje je v samostan Ostrog na pogovore povabil kar dolgoletni metropolit Anfilohij. To je bil precej precedenčen dogodek, saj se do sedaj verski voditelji niso tako izrazito vmešavali v sestavljanje vlade. Srbska pravoslavna cerkev se je s to potezo pokazala kot najvplivnejša institucija v državi.
Ko je metropolit Anfilohij, ki je primorsko-črnogorsko eparhijo vodil zadnjih 30 let, umrl zaradi covida-19, je bil letos za njegovega naslednika imenovan metropolit Joaniki. Ta je znan po zanikanju obstoja črnogorskega naroda in nasprotovanju črnogorske državnosti, dodatno pa je napad na črnogorsko narodno identiteto pomenilo dejstvo, da je bil izvoljen v Beogradu in ne v zboru na Cetinju, kjer so bili izbrani vsi »cetinjski« metropoliti do zdaj, tudi v času po »utopitvi« črnogorske pravoslavne cerkve v Srbski leta 1920.
V očeh Črnogorcev je prav to razlog, da si Joaniki ne zasluži ustoličenja v cetinjskem samostanu na sedežu sv. Petra Petrovića Njegoša, ki je sedež črnogorske duhovnosti in državnosti. Aktualna opozicija je zato ob ustoličevanju novega metropolita pripravila množične demonstracije in cestne blokade, da bi ustoličenje v simbolično pomembnem kraju preprečili.
Novi črnogorski metropolit je Črnogorce razjezil s svojimi zanikanji črnogorskega naroda. Ti so mu ob ustoličenju pripravili »sprejem« z barikadami, ki so ustavile promet med Podgorico in Cetinjem, tako da so ob spremstvu policije patriarha in metropolita pripeljali kar v vojaškem helikopterju.
Novega metropolita pričakali z barikadami in ognjem
Na Cetinju, zgodovinski prestolnici Črne Gore, je v nedeljo potekalo ustoličenje primorsko-črnogorskega metropolita Srbske pravoslavne cerkve Joanikija. Prebivalci Cetinja in podporniki opozicije so v mestu pripravili burne demonstracije, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Protestniki so v policiste metali steklenice in kamenje.
Zdravniško pomoč je potrebovalo 60 oseb, od tega 30 policistov. Prijetih je bilo tudi več organizatorjev protesta, med drugim svetovalec črnogorskega predsednika Mila Đukanovića, Veselin Veljović, ker naj bi začel in vodil napad na policiste.
Na cestah, ki vodijo na Cetinje iz Podgorice in Budve, so pripravili barikade in zapore iz gorečih gum in kamenja, da bi preprečili prihod novega metropolita Joanikija in srbskega patriarha Porfirija, ki je vodil slovesnost ustoličevanja v cetinskem samostanu. Oba so zato na Cetinje pripeljali z vojaškim helikopterjem ob spremstvu kordona protiteroristične policije v neprebojnih jopičih in ščitih. Takoj po ustoličenju sta s helikopterjem tudi odšla, slovesnost se je nadaljevala v Podgorici.
Srbska pravoslavna cerkev ni zgolj verska, ampak tudi pomembna narodna institucija
Črna Gora je narodnostno zelo mešana država. Črnogorci, sicer največja etnična skupnost, predstavljajo približno 45 % prebivalstva, približno 30% predstavljajo etnični Srbi. Preostanek predstavljajo Bošnjaki, Hrvatje, Albanci ter drugi narodi.
Prav mesto Cetinje je zgodovinska prestolnica Kraljevine Črne Gore in ima kot takšna za Črnogorce velik simbolni pomen. Prebivalstvo Cetinja je v 90 % črnogorsko. Na Cetinju je bil tudi sedež črnogorske avtokefalne cerkve, ki pa je bila ukinjena in prevzeta s strani srbske pravoslavne cerkve ob združitvi Črne Gore s Srbijo in nato kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev po prvi svetovni vojni.
Že v 90-desetih letih prejšnjega stoletja so se začeli poskusi obujanja črnogorske pravoslavne cerkve, ki so se še okrepili po razglasitvi neodvisnosti Črne Gore leta 2006. Njen velik podpornik je tudi predsednik Đukanović, ki velja za arhitekta črnogorske državnosti in je bil več mandatov tudi že predsednik črnogorske vlade.
Srbska pravoslavna cerkev namreč ni zgolj verska institucija, ampak tudi nadnacionalna ustanova, ki povezuje Srbe v različnih državah in ima kot taka pomemben družbeni in tudi politični vpliv. Kljub temu velika večina prebivalcev Črne Gore, ne glede na svojo etnično pripadnost, pripada srbski pravoslavni cerkvi. Približno tri četrtine prebivalcev je pravoslavnih kristjanov, okrog 90 % jih pripada srbski pravoslavni cerkvi.
Đukanović poskusil oslabiti srbsko pravoslavno cerkev, a se je uštel pri njeni moči in vplivu
Tudi z namenom, da bi okrepili vlogo nepriznane črnogorske pravoslavne cerkve, je vlada pod vodstvom Đukanovićeve Demokratične stranke socialistov decembra leta 2019 sprejela sporni zakon o verski svobodi, ki je skušal del nepremičnin srbske pravoslavne cerkve prenesti na črnogorsko pravoslavno cerkev oz. državo Črno Goro.
Srbska pravoslavna cerkev je zakon razumela kot napad na svojo finančno in siceršnjo neodvisnost in položaj v črnogorski družbi. Zato je mobilizirala svojo duhovščino in vernike ter organizirala demonstracije, s čimer je okrepila tudi opozicije proti Đukanovićevi stranki, ki po volitvah avgusta 2020 ni več uspela sestaviti vlade, čeprav je državi vladala skoraj ves čas od osamosvojitve.
Pobudo za sestavo aktualne, pro-srbske koalicije pa je prevzela kar srbska pravoslavna cerkev. Potencialne koalicijske partnerje je v samostan Ostrog na pogovore povabil kar dolgoletni metropolit Anfilohij. To je bil precej precedenčen dogodek, saj se do sedaj verski voditelji niso tako izrazito vmešavali v sestavljanje vlade. Srbska pravoslavna cerkev se je s to potezo pokazala kot najvplivnejša institucija v državi.
Območje Črne Gore je v srbski pravoslavni cerkvi razdeljeno na štiri eparhije (škofije). Največja in edina, ki pokriva zgolj območje v Črni Gori, je primorsko-črnogorska eparhija s sedežem na Cetinju. Tukajšnji škof (metropolit) je avtomatsko tudi vodja črnogorske škofovske konference. Joaniki je na tem mestu nasledil Anfilohija, ki je umrl oktobra 2020.
Črnogorci: Nasprotnik črnogorske nacionalnosti ne more biti ustoličen v zgodovinski prestolnici
Ko je metropolit Anfilohij, ki je primorsko-črnogorsko eparhijo vodil zadnjih 30 let, umrl zaradi covida-19, je bil letos za njegovega naslednika imenovan metropolit Joaniki. Ta je znan po zanikanju obstoja črnogorskega naroda in nasprotovanju črnogorske državnosti, dodatno pa je napad na črnogorsko narodno identiteto pomenilo dejstvo, da je bil izvoljen v Beogradu in ne v zboru na Cetinju, kjer so bili izbrani vsi »cetinjski« metropoliti do zdaj, tudi v času po »utopitvi« črnogorske pravoslavne cerkve v Srbski leta 1920.
V očeh Črnogorcev je prav to razlog, da si Joaniki ne zasluži ustoličenja v cetinjskem samostanu na sedežu sv. Petra Petrovića Njegoša, ki je sedež črnogorske duhovnosti in državnosti. Aktualna opozicija je zato ob ustoličevanju novega metropolita pripravila množične demonstracije in cestne blokade, da bi ustoličenje v simbolično pomembnem kraju preprečili.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
6 komentarjev
korosec.france
Vladimir Vladimirovič RasPutin, FSB in 4S Srbija delajo na polno.
Nehajo nikoli.
Alojzij Pezdir
Srbska pravoslavna cerkev je le "civilno-družbeno" sredstvo politike ponovno obujenih srbskih in ruskih imperialnih interesov na Balkanu, cetinjski primer pa je najnovejši drzen in provokativen poskus veliko-srbskega in ruskega imperializma z izzivalnim vprašanjem, kako bo reagiralo zavezništvo Nato na vdor veliko-srbskega ter veliko-ruskega ekspanzionizma v eno od držav članic Nata.
Za zdaj ni videti, da bi se ob ogrožanju državne, nacionalne in cerkvene suverenosti ter ozemeljske nedotakljivosti članice Nata Črne gore oglasil kateri koli funkcionar zavezništva Nato in/ali kateri koli državnik iz držav članic Nata, ki so se v temeljni listini zavezale, da bodo zavarovale vsako svojo članico pred vsakršno sovražno agresijo zoper katero koli članico Nata.
Po globalnem političnem in vojaškem debaklu oboroženih sil in politike ZDA ter Nata v Afganistanu lahko opazujemo še en primer lokalni evropski primer "defenzivne" politike zavezništva Nato, s katerim evro-atlantsko zavezništvo na široko neodgovorno odpira prazen prostor za imperialistične interese Putinove Ruske federacije in Vučićeve Srbije na Balkanu.
miro
Saj to pocnejo njihovi, kar vam je povedal tudi avtor clanka: "svetovalec črnogorskega predsednika Mila Đukanovića, Veselin Veljović, ker naj bi začel in vodil napad na policiste."
miro
Ne gre za vero, gre za geo politiko, za šahovnico, kjer igramo vlogo kmetov, ki se jih po potrebi žrtvuje.
Stephen Karganovic v članku "A New Storm Is Brewing in the Balkans" pojasni ozadje spora na https://www.strategic-culture.org/news/2021/09/04/a-new-storm-is-brewing-in-the-balkans/
Zgodovina, učiteljica življenja, pove, da so velike sile za uveljavljanje svojega vpliva na tem področju vedno razpihovale razlike med prebivalci in uporabljale lokalne izvajalce za svoje cilje.
Včasih Nemčija in Avstro-Ogrska proti Franciji (z Otomanskim cesarstvom) in Angliji ter Rusiji (financiranje in organiziranje atentata so podrobno opisani). Danes ZDA proti Rusiji in Kitajski (projekt 16+1). Clintonova ZDA je poslala muslimanske borce v Bosno (danes Afganistance), da bi onemogočila vpliv Rusije na tem področju. Mrtvi in razseljeni v vojni so bili kolateralna škoda igre velikih.
Žal regijska politika prepočasi ugotavlja, da se je potrebno regijsko povezati za ščitenje svojih interesov. Blejski forum je bil korak v tej smeri, zato tam nekaterih ni bilo!
Rajko Podgoršek
Velikosrbske težnje očitno niti črnogorskega naroda ne pustijo pri miru. Črnogorci so se v gorah uspešno upirali Turkom, Srbom se očitno ne morejo. Žalostna zgodba, ampak Črnogorci bodo očitno pred odločitvijo za biti in ne biti. Podobne težave imajo kot Belorusi ter Ukrajinci - oba naroda si Rusi lastijo kar zase.
To je podobno kot razno filozofiranje o prebivalcih Rezije kot o nekih zahodnih Rusih ali pa koroških Slovencih kot o Windischarjih.
Zanimivo, da veliko Slovencev, ki ima tako veliko za povedati o narodnem boju slovenskega naroda za ohranitev identitete in ki toliko filozofira o zlobnih Germanih in Taljanih, te iste identitete v nekem rusofilstvu ali srbofilstvu ne priznava ne Ukrajincem in ne Črnogorcem.
Je pa ob tej črnogorski cerkveni tu še drug cerkveni vidik, ki je zanimiv tudi za Slovence. Ob vsem hvaljenju Trubarja pri nas se pozablja, da če bi takrat prevladali protestanti bi seveda jezik bogoslužja počasi postal ne slovenščina ampak - nemščina! Zato, ker je bila nemščina jezik meščanstva, trgovstva, urbanih sredin. In plemstvo ter meceni bi spodbujali nemščino. Logično. In potem, ko bi cerkveni jezik namesto nevtralne latinščine postala "elitna" nemščina bi se pod pretvezo tega istega "elitnega" nemškega cerkvenega jezika zatrlo še težnje po uporabi in širitvi slovenščine v javnem življenju.
AlojzZ
"Ločitev cerkve in države evropski narodi poznajo zato, da se država ne vmešava v delovanje Cerkve (svetne zadeve) in da Cerkev ne meša vere s politiko. "
Prvo je dobro, drugo pa je problematično. Jezusova Cerkev je namreč organizirana opozicija zlih vladarjev. Je, če škof odigrajo svoje in špze, navadno ostanejo brez glave. Lahko se pa škofi prodajo. Pa sedaj postavimo vprašanje: "Kam spada naš nadškof Stanislav?"
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.