Dobronamernost vlade glede cepljenja proti covidu se je obrnila proti njej sami

Blaž Čermelj
Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji še vedno buri duhove smrt 20-letnega dekleta, ki je (tudi po mnenju komisije, ki spremlja stranske učinke cepljenja) umrla zaradi redkega zapleta, pri katerem po cepljenju z vektorskimi cepivi lahko pride do motenj strjevanja krvi.

Ob tem letijo ostri očitki predvsem na vlado, češ da ni dovolj poslušala mnenja strokovne skupine. Očitajo ji, da je cepljenje z vektorskim cepivom Janssen, ki je krivo za njeno smrt, celo spodbujala. In to kljub temu, da prav vse klinične študije potrjujejo, da je zaščita pri cepivih podjetij Pfizer-BioNTech in Moderna višja.

A dejstvo je, da, Evropska agencija za zdravila ni postavila kakršnihkoli omejitev glede cepljenja z Janssenom, ljudje pa so se zanj množično odločali iz pragmatizma.

Po odloku vlade z 28. avgusta namreč za PCT pogoj ni bilo več treba čakati 14 dni po polnem cepljenju, temveč je začel veljati nemudoma. Za večino cepiv je to pomenilo takoj po drugem odmerku, za Janssen, kjer zadostuje ena doza, pa nemudoma po edinem odmerku. 

Vlada je z odlokom želela ljudem stopiti naproti, da bi jim pogoj PCT začel veljati čim prej. A več kot očitno je, da se ji je njena dobronamernost, glede na očitke, ki jih je deležna zdaj, grdo maščevala.

Medtem ko se številne zahodnoevropske države po zaslugi visoko precepljenega prebivalstva (Danska, Portugalska, Združeno kraljestvo) že vračajo v normalno življenje, kot so ga poznale pred prihodom covida-19, se v številnih drugih, med drugim tudi v Sloveniji, še vedno pogovarjamo o tem kako bi ta smrtonosni ples vendarle končali.

Od začetka epidemije je virus v naši državi v povprečju vsak teden odnesel za en poln primestni avtobus življenj oziroma 277 ljudi vsak mesec. Številni med njimi bi lahko živeli še dolga desetletja.

Zaradi pozitivnih izkušenj iz drugih držav se je vlada zato odločila, da bo cepljenim življenje karseda olajšala. Toda njeni ukrepi so po mnenju kritikov pritegnili 20-letno dekle, da se je cepila z zanjo najmanj ustreznim od vseh odobrenih cepiv in je zaradi sicer izjemno redkega zapleta dva tedna po cepljenju tudi umrla.

Dogodek je sprožil pravi vihar v slovenski javnosti, šokiral zdravstveno stroko ter tako rekoč ustavil vsakršno zanimanje za cepljenje. Število cepljenj je tako padlo na nivo januarja letošnjega leta, ko smo v državi imeli le omejene pošiljke cepiva. 9 smrti zaradi covida na isti dan tragične smrti cepljenega dekleta pri presoji koristi in tveganja ni imelo posebne teže. Kot tudi ne smrt 35 letnega moškega kot še 4 smrti v starostni skupini 45-54 let v zadnjem mesecu.

Po hitrem pospešku, ki ga je cepljenje doživelo po uvedbi PCT pogoja, je po medijsko odmevni smrti mladega dekleta zanimanje za cepljenje upadlo. (vir: NIJZ)

Iztrebljenje virusa je nemogoče


Strokovnjaki sicer že dolgo opozarjajo, da virus ne bo kar tako izginil in da se bomo z njim morali navaditi živeti. Pred kratkim so to na grenak način spoznali tudi na Novi Zelandiji, kjer je različica delta prebila do sedaj neobhoden sistem karanten in strogih varnostnih ukrepov. Zato v državi sedaj pospešeno cepijo prebivalstvo, cepljenje pa je za nekatere skupine poklicev, kot so učitelji, zdravniki in medicinske sestre, obvezno.

Ob tem je sicer že dolgo jasno, da bodo zbolevali tudi cepljeni, vendar v manjši meri in z bistveno manj zapleti.

Zaradi bistvenega prispevka cepljenih k umirjanju epidemije tudi velja, da se cepljenih po tveganih stikih ne pošilja v karanteno. Kot pojasnjuje predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel, namreč cilj družbe ni zero-covid, ampak sobivanje z virusom.

Zakaj potrdilo že po zaključku cepljenja?


Toda v zasledovanju želje, da se epidemija spravi pod nadzor, je vlada sprejela tudi odločitev, ki je slaba dva meseca kasneje hudo razburkala politično ozračje v Sloveniji. Po njeni odločitvi z 28. avgusta je namreč cepljeni že na dan polnega cepljenja izpolnjeval merila pogoja PCT in je tako lahko že takoj po polnem cepljenju odšel v nakupovalni center ali v frizerski salon.

Tako se je vlada odločila kljub stališču strokovne skupine, da je za izpolnitev PCT po polnem cepljenju treba počakati 14 dni (za AZ 3 tedne), da to začne polno učinkovati. Že julija pa so vladi tudi priporočili, da za cepljenje prednostno uporablja cepiva mRNA.



Odločitev je veljala za vsa cepiva, vendar pa je marsikoga spodbudila k cepljenju z Janssenom, saj je pri njem potreben zgolj en odmerek. Le ena doza je sicer že vseskozi največja privlačnost tega cepiva, zaradi česar se je zanj, odkar je na razpolago, odločala velika večina tistih, ki so se cepili.

Sporno vrednotenje varnosti cepiv


Toda tudi ta odločitev glede na strokovne podlage ni samoumevna. Spremljanje stranskih učinkov s strani NIJZ namreč kaže, da je po cepljenju s cepivom Pfizer-BioNTech kmalu po cepljenju umrlo 22 ljudi. Preiskava osmih primerov smrti je že zaključena, komisija pa ni potrdila povezav s cepljenjem.

Skupno je bilo s tem cepivom v Sloveniji doslej cepljenih 1.350.092 ljudi (26.9.2021).

Medtem je bilo s cepivom Janssen do sedaj cepljenih 118.978 ljudi. Umrla je ena oseba, pri kateri so potrdili povezavo smrti s cepljenjem. Skupno pa je bilo prijavljenih le še 6 resnih stranskih učinkov.

Jasno je torej, da bi imelo brez smrtnega primera cepivo Janssen pravzaprav odlično varnostno oceno in izjemno, izjemno redke stranske učinke. Najmanj teh je bilo sicer zaznanih pri cepivu Moderna.

Za tiste ki ne verjamejo slovenski stroki, pa še podatki z druge strani Karavank. V Avstriji je celovito cepljenih 5,5 milijona ljudi oz. 61,6 % prebivalstva. Največ stranskih učinkov je bilo po podatkih BASG (Avstrijski Zvezni urad za varnost v zdravju) zabeleženih pri cepivu Astra Zeneca, in sicer 12,30 na 1.000 cepljenj. Pri cepivu Pfizer-BioNTech je ta delež znašal 2,27, Moderni 3,49, pri cepivu Janssen pa 5,55.

Od začetka cepljenj so v Avstriji zaznali 177 smrtnih primerov kmalu po cepljenju. 132 po cepljenju s cepivom Pfizer-BioNTech, 16 pri cepivu Moderne in Astra Zenece ter tri po cepljenju s cepivom Janssen.

Zato velja zaključiti, da so vse obtožbe o škodoželjnosti vlade, ki je namenoma želela prebivalce spodbujati k cepljenju z manj varnim cepivom, neosnovane.

Temu pritrjuje tudi odločitev evropske agencija za zdravila, ki vztraja, da je tudi cepivo Janssen za splošno populacijo varno in se sme uporabljati brez omejitev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023