Dobrodošel posvet pri Pahorju o prihodnosti Evrope odprl vprašanje vizije Slovenije
V tednu, ko je Evropska unija dosegla dogovor z Združenim kraljestvom glede Brexita – ta naj po besedah glavnega pogajalca Michela Barnierja ne bi bistveno odstopal od prejšnjega oz. so se uspeli poenotiti glede posebnega carinskega statusa Severne Irske – je pri predsedniku republike RS Borutu Pahorju potekal posvet o prihodnosti Evropske unije. Ta je razkril več težav kot ponudil odgovorov, kako bi lahko Slovenija aktivno sodelovala v omenjenem procesu.
Sicer odlično analizo trenutnega stanja EU s strani kompetentnih sogovornikov, kjer so prednjačile ocene o dobrem gospodarskem stanju z opozorili pred prihajajočo krizo, spreminjanje geopolitične slike sveta, prihodnjega načina sodelovanja znotraj in zunaj Evrope, … je nekoliko zasenčilo vprašanje vizije Slovenije.
Na področju političnega se ne moremo poenotiti, kakšno vlogo bi Slovenija igrala v Evropi in svetu. Izhod, ki se ga radi poslužujemo, je tipično »profesorski« in ima z realnostjo bore malo skupnega: »Opravili smo odlično analizo stanja, zdaj bomo analizirali druge in jim govorili, kaj morajo početi.« Ob vprašanju vizije se tako često znajdemo v zagati in začnemo kopirati mainstreamovske politične teme, ki bi jih lahko označil kot floskule o okolju, digitalizaciji, pomenu mladih … Na posvetu ni bilo nič drugače. Nam lastno pa je bilo, da so bile te floskule podkrepljene z ugotovitvijo, da se EU in nacionalna identiteta ne ogrožata, temveč dopolnjujeta, da Slovenija brez EU ne more.
Ugotovitve te vrste pa razgaljajo dodaten problem: temeljno poznavanje osnovnih pojmov, kot sta denimo subsidiarnost ali solidarnost, je šibko. Pa ne govorim o različnih svetovnonazorskih interpretacijah, temveč o tem, na katerem nivoju naj se prevzema odgovornost. To nepoznavanje eksponentno narašča na liniji stari-mladi in liniji levo-desno.
Ob vsej razpravi je bila še najbolj dodelana ideja pravnikov o ustavi za Evropo, vendarle je ta spričo kritične teže Slovenije težko uresničljiva. Slovenije se v tujini v zadnjih letih drži status t.i. one issue state, kar pomeni, da razen vprašanja arbitraže nismo znali ponuditi teme, ki bi jo drugi opazili. Pri analizi stanja so se vendarle slišali glasovi, da moramo najprej pomesti pred svojim pragom. Če želimo pustiti vtis v Evropi, moramo določena področja našega življenja urediti res dobro, inovativno oz. bolje, kot to počno drugi. Da je Estonija lahko postala referenčni primer digitalizacije v Evropi, je morala najprej digitalizirati sebe. Moment, da so nam sledili drugi, smo imeli nazadnje ob osamosvojitvi, ko so našo zakonodajo in modele kopirale predvsem vzhodnoevropske države.
Pred časom sem se pogovarjal z Američanom slovenskih korenin. Modrovala sva, po čem je Slovenija znana v tujini: okolje in neokrnjena narava, naravne termalne danosti, izjemno inovativni, kreativni ljudje in podjetja, eni izmed glavnih izvoznikov so farmacevtska podjetja, imamo odlične zdravnike … Zaključila sva z vprašanjem, zakaj ne bi Slovenija ob teh dejstvih postala eden najboljših rehabilitacijskih centrov v Evropi. Kjer bi drugi plačevali, če bi se lahko hodili k nam zdravit, mi pa bi jim lahko nudili vrhunsko storitev z visoko dodano vrednostjo. Takih debat bi si želel več na najvišji ravni.
Drobitev tako človeških kot finančnih resursov v globaliziranem svetu ne koristi nikomur. Sami moramo iskati svoje priložnosti in biti pri tem tako dobri, da nas drugi opazijo. Na nas je, da kritično ocenimo lastne potenciale, si zastavimo vizijo ter prevzamemo pobudo. Naslednjo priložnost, da bi kakšno od teh pobud osvetlili pred evropsko javnostjo, bomo imeli že z bližajočim predsedovanjem Svetu EU leta 2021. Upam, da srečanja pri predsedniku ne bodo izzvenela v prazno, temveč bomo sposobni stakniti glave in odgovoriti na katerem področju bomo v Evropi najboljši. Po tem konsenzu pa nas čaka težko delo, da to še v praksi uresničimo.
Sicer odlično analizo trenutnega stanja EU s strani kompetentnih sogovornikov, kjer so prednjačile ocene o dobrem gospodarskem stanju z opozorili pred prihajajočo krizo, spreminjanje geopolitične slike sveta, prihodnjega načina sodelovanja znotraj in zunaj Evrope, … je nekoliko zasenčilo vprašanje vizije Slovenije.
Na področju političnega se ne moremo poenotiti, kakšno vlogo bi Slovenija igrala v Evropi in svetu. Izhod, ki se ga radi poslužujemo, je tipično »profesorski« in ima z realnostjo bore malo skupnega: »Opravili smo odlično analizo stanja, zdaj bomo analizirali druge in jim govorili, kaj morajo početi.« Ob vprašanju vizije se tako često znajdemo v zagati in začnemo kopirati mainstreamovske politične teme, ki bi jih lahko označil kot floskule o okolju, digitalizaciji, pomenu mladih … Na posvetu ni bilo nič drugače. Nam lastno pa je bilo, da so bile te floskule podkrepljene z ugotovitvijo, da se EU in nacionalna identiteta ne ogrožata, temveč dopolnjujeta, da Slovenija brez EU ne more.
Ugotovitve te vrste pa razgaljajo dodaten problem: temeljno poznavanje osnovnih pojmov, kot sta denimo subsidiarnost ali solidarnost, je šibko.
Ugotovitve te vrste pa razgaljajo dodaten problem: temeljno poznavanje osnovnih pojmov, kot sta denimo subsidiarnost ali solidarnost, je šibko. Pa ne govorim o različnih svetovnonazorskih interpretacijah, temveč o tem, na katerem nivoju naj se prevzema odgovornost. To nepoznavanje eksponentno narašča na liniji stari-mladi in liniji levo-desno.
Ob vsej razpravi je bila še najbolj dodelana ideja pravnikov o ustavi za Evropo, vendarle je ta spričo kritične teže Slovenije težko uresničljiva. Slovenije se v tujini v zadnjih letih drži status t.i. one issue state, kar pomeni, da razen vprašanja arbitraže nismo znali ponuditi teme, ki bi jo drugi opazili. Pri analizi stanja so se vendarle slišali glasovi, da moramo najprej pomesti pred svojim pragom. Če želimo pustiti vtis v Evropi, moramo določena področja našega življenja urediti res dobro, inovativno oz. bolje, kot to počno drugi. Da je Estonija lahko postala referenčni primer digitalizacije v Evropi, je morala najprej digitalizirati sebe. Moment, da so nam sledili drugi, smo imeli nazadnje ob osamosvojitvi, ko so našo zakonodajo in modele kopirale predvsem vzhodnoevropske države.
Zaključila sva z vprašanjem, zakaj ne bi Slovenija ob teh dejstvih postala eden najboljših rehabilitacijskih centrov v Evropi.
Pred časom sem se pogovarjal z Američanom slovenskih korenin. Modrovala sva, po čem je Slovenija znana v tujini: okolje in neokrnjena narava, naravne termalne danosti, izjemno inovativni, kreativni ljudje in podjetja, eni izmed glavnih izvoznikov so farmacevtska podjetja, imamo odlične zdravnike … Zaključila sva z vprašanjem, zakaj ne bi Slovenija ob teh dejstvih postala eden najboljših rehabilitacijskih centrov v Evropi. Kjer bi drugi plačevali, če bi se lahko hodili k nam zdravit, mi pa bi jim lahko nudili vrhunsko storitev z visoko dodano vrednostjo. Takih debat bi si želel več na najvišji ravni.
Drobitev tako človeških kot finančnih resursov v globaliziranem svetu ne koristi nikomur. Sami moramo iskati svoje priložnosti in biti pri tem tako dobri, da nas drugi opazijo. Na nas je, da kritično ocenimo lastne potenciale, si zastavimo vizijo ter prevzamemo pobudo. Naslednjo priložnost, da bi kakšno od teh pobud osvetlili pred evropsko javnostjo, bomo imeli že z bližajočim predsedovanjem Svetu EU leta 2021. Upam, da srečanja pri predsedniku ne bodo izzvenela v prazno, temveč bomo sposobni stakniti glave in odgovoriti na katerem področju bomo v Evropi najboljši. Po tem konsenzu pa nas čaka težko delo, da to še v praksi uresničimo.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
7 komentarjev
Kraševka
Medijska izolacija - 19.10. ob 17,54
Dobro ste komentirali. Res je tako.
dzi..... 19.10. 0b 11,15 in Slovenec kremeniti ob 16.49
Oba sta si malo podobna. Vidva venomer obgrizeta ENO in ISTO "jabolko". Privoščita si malo boljši "jedilnik".
Stopita malo višje, kjer bosta iz "višje perspektive" mogoče videla ŠIRŠE.
Mislim, da se predsednik Pahor trudi, da bi gledal na probleme ŠIRŠE, tako z leve, kot z desne strani.
To mu lahko štejemo v dobro.
MEFISTO
Mislim, da si prestopila meje svojega rojstva!
Alojzij Pezdir
Predsednik RS Borut Pahor je trenutno edini legalno in legitimno neposredno izvoljeni slovenski politik, ki se zmore in ki se tudi želi in hoče dvigniti nad strankarske utrdbe in plotove ter nad časovne okvirje enega (poslanskega) mandata, ob tem pa skuša demokratično in pluralno omogočiti predstavnikom različnih političnih strank ter civilno-družbenih gibanj, da javno prispevajo svoja mnenja, stališča in pobude k nekaterim ključnim strateškim razvojnim vprašanjem.
Žal večinski mediji (od državne RTV Slovenija do drugih izrazito provladnih elektronskih in tiskanih medijev) omenjene posvete pri Predsedniku RS načrtno podcenjujejo, ignorirajo in se mestoma celo norčujejo iz njihovih aktualnih in perečih zastavljenih tem, povabljenih udeležencev ter neobvezujočih ugotovitev in sklepov, saj ti posveti več kot zgovorno opozarjajo na to, kako daleč od resničnih strateških razvojnih problemov je trenutno delovanje nekompetentne Šarčeve vlade, njenih birokratsko samopašnih ministrstev ter med sabo popadljivih koalicijskih strank 5 + 1 v DZ RS.
Pahorjeva zadnja posveta na temo demografije in migracij ter o prihodnosti skupnosti EU sta drastično pokazala ogromen razkorak med zahtevnimi izzivi na teh področjih ter odsotnostjo kakršne koli resne strategije Šarčeve Vlade RS, pristojnih ministrstev in vladajoče državne administracije, pokazala sta tudi katastrofalno šibko ali sploh nikakršno sodelovanje med pristojnimi državnimi organi in službami na teh področjih ter zaskrbljujočo ignoranco Vlade RS in vladajoče administracije do kompetentnih strokovnih mnenj in pobud s pristojnih raziskovalnih enot univerz in drugih akademskih ustanov.
Kot je videti, je premieru Marjanu Šarcu in ministrom njegove Vlade RS ter prvakom vladajoče koalicije 5 + 1 povsem dovolj mesečno poročanje o rezultatih meritev javnega mnenja ter orgazmično samozadovoljevanje ob virtualnih procentih rasti domnevne popularnosti med anketiranci, dolgoročnejše strateške razvojne izzive ter strateške usmeritve pa z veseljem prepuščajo politično neobvezujočemu in medijsko načrtno ignoriranemu demokratičnemu kramljanju kompetentnih in zainteresiranih sogovornikov pri Predsedniku RS.
capricornus
Glavnega problema drsenja v popolni demografski samomor najbrž ni omenil nihče.Če bodo tujci nadomeščali demografsko vrźel še naprej se čez sto let v tej deželi ne bo več govorilo pretežno slovensko.
MEFISTO
Če bi Slovenec kremenit napisal tako primitiven komentar kot ga je napisal dzi nu nje ja, in vanj namesto SDS in Janše vstavil Novo Slovenijo, Krščanske demokrate ter Tonina, bi me urednik dosmrtno blokiral in onemogočil..
Dzi nu nje ja - jeve iztrebke pa objavlja očitno z velikim veseljem in zadoščenjem.
Pa me brIšite, če že mislite, da me morate, saj ne bo prvikrat!
BARBARA RAKUN
Vse lepo in prav, teh posvetov take in drugačne oblike, okrogle mize, predavanja, oh in sploh, filozofiranje ljudi, ki ne poznajo realnosti in vsakdanjih težav. Kako ljudje tega ne spregledamo?
Pahorja imam za cloveka dialoga, zmernega, nezamerljivega, vendar se kljub temu ni našel časa da komentira stanje/sranje na Ustavnem sodišču.
MEFISTO
Ljubljana bi znova reševala EU, pa še Slovenije ne more.
Preštejte udeležence in izračunajte, koliko delovnih ur je bilo zapravljenih.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.