Dobrodošel posvet pri Pahorju o prihodnosti Evrope odprl vprašanje vizije Slovenije

vir: Twitter @BorutPahor
V tednu, ko je Evropska unija dosegla dogovor z Združenim kraljestvom glede Brexita – ta naj po besedah glavnega pogajalca Michela Barnierja ne bi bistveno odstopal od prejšnjega oz. so se uspeli poenotiti glede posebnega carinskega statusa Severne Irske – je pri predsedniku republike RS Borutu Pahorju potekal posvet o prihodnosti Evropske unije. Ta je razkril več težav kot ponudil odgovorov, kako bi lahko Slovenija aktivno sodelovala v omenjenem procesu.

Sicer odlično analizo trenutnega stanja EU s strani kompetentnih sogovornikov, kjer so prednjačile ocene o dobrem gospodarskem stanju z opozorili pred prihajajočo krizo, spreminjanje geopolitične slike sveta, prihodnjega načina sodelovanja znotraj in zunaj Evrope, … je nekoliko zasenčilo vprašanje vizije Slovenije.

Na področju političnega se ne moremo poenotiti, kakšno vlogo bi Slovenija igrala v Evropi in svetu. Izhod, ki se ga radi poslužujemo, je tipično »profesorski« in ima z realnostjo bore malo skupnega: »Opravili smo odlično analizo stanja, zdaj bomo analizirali druge in jim govorili, kaj morajo početi.« Ob vprašanju vizije se tako često znajdemo v zagati in začnemo kopirati mainstreamovske politične teme, ki bi jih lahko označil kot floskule o okolju, digitalizaciji, pomenu mladih … Na posvetu ni bilo nič drugače. Nam lastno pa je bilo, da so bile te floskule podkrepljene z ugotovitvijo, da se EU in nacionalna identiteta ne ogrožata, temveč dopolnjujeta, da Slovenija brez EU ne more.
Ugotovitve te vrste pa razgaljajo dodaten problem: temeljno poznavanje osnovnih pojmov, kot sta denimo subsidiarnost ali solidarnost, je šibko.

Ugotovitve te vrste pa razgaljajo dodaten problem: temeljno poznavanje osnovnih pojmov, kot sta denimo subsidiarnost ali solidarnost, je šibko. Pa ne govorim o različnih svetovnonazorskih interpretacijah, temveč o tem, na katerem nivoju naj se prevzema odgovornost. To nepoznavanje eksponentno narašča na liniji stari-mladi in liniji levo-desno.

Ob vsej razpravi je bila še najbolj dodelana ideja pravnikov o ustavi za Evropo, vendarle je ta spričo kritične teže Slovenije težko uresničljiva. Slovenije se v tujini v zadnjih letih drži status t.i. one issue state, kar pomeni, da razen vprašanja arbitraže nismo znali ponuditi teme, ki bi jo drugi opazili. Pri analizi stanja so se vendarle slišali glasovi, da moramo najprej pomesti pred svojim pragom. Če želimo pustiti vtis v Evropi, moramo določena področja našega življenja urediti res dobro, inovativno oz. bolje, kot to počno drugi. Da je Estonija lahko postala referenčni primer digitalizacije v Evropi, je morala najprej digitalizirati sebe. Moment, da so nam sledili drugi, smo imeli nazadnje ob osamosvojitvi, ko so našo zakonodajo in modele kopirale predvsem vzhodnoevropske države.
Zaključila sva z vprašanjem, zakaj ne bi Slovenija ob teh dejstvih postala eden najboljših rehabilitacijskih centrov v Evropi.

Pred časom sem se pogovarjal z Američanom slovenskih korenin. Modrovala sva, po čem je Slovenija znana v tujini: okolje in neokrnjena narava, naravne termalne danosti, izjemno inovativni, kreativni ljudje in podjetja, eni izmed glavnih izvoznikov so farmacevtska podjetja, imamo odlične zdravnike … Zaključila sva z vprašanjem, zakaj ne bi Slovenija ob teh dejstvih postala eden najboljših rehabilitacijskih centrov v Evropi. Kjer bi drugi plačevali, če bi se lahko hodili k nam zdravit, mi pa bi jim lahko nudili vrhunsko storitev z visoko dodano vrednostjo. Takih debat bi si želel več na najvišji ravni.

Drobitev tako človeških kot finančnih resursov v globaliziranem svetu ne koristi nikomur. Sami moramo iskati svoje priložnosti in biti pri tem tako dobri, da nas drugi opazijo. Na nas je, da kritično ocenimo lastne potenciale, si zastavimo vizijo ter prevzamemo pobudo. Naslednjo priložnost, da bi kakšno od teh pobud osvetlili pred evropsko javnostjo, bomo imeli že z bližajočim predsedovanjem Svetu EU leta 2021. Upam, da srečanja pri predsedniku ne bodo izzvenela v prazno, temveč bomo sposobni stakniti glave in odgovoriti na katerem področju bomo v Evropi najboljši. Po tem konsenzu pa nas čaka težko delo, da to še v praksi uresničimo.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike