Dobre novice iz Južne Koreje: Za tiste, ki so virus preboleli, ponovna okužba skoraj nemogoča

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Eno ključnih vprašanj okrog koronavirusne krize, ki s časom postaja vse bolj aktualno, je, ali ljudje, ki so preboleli okužbo s SARS-CoV-2, razvijejo imunost na ponovno okužbo in kako dolgo ta traja.

Pred časom so pričakovanja o dolgoročnem razvoju kolektivne imunosti v družbi zamajale ugotovitve iz Južne Koreje (o katerih smo na Domovini pisali TUKAJ), kjer je znanstvenike presenetila ugotovitev, da je bilo kar 116 okuženih ljudi, ki so že preboleli novi koronavirus, na testu ponovno pozitivnih.

Kot vse kaže, pa so bile te raziskave opravljene napačno. Korejski znanstveniki so sedaj ovrgli prvo raziskavo in ugotovili, da je po tem, ko nekdo preboli koronavirus, skorajda nemogoče, da bi bil ponovno okužen. Ob tem pa znanstveniki prinašajo še nekaj dobrih novih dognanj.

Strokovnjaki iz Južne Koreje so sredi aprila pri pacientih, ki so novi koronavirus že preboleli in bili nanj negativni, ob kasnejšem testiranju ponovno dobili pozitiven rezultat. Še pred tednom dni je bilo takšnih primerov okoli 50, danes pa jih je že vsaj 116, so poročali. To je povzročilo kar nekaj strahu med znanstveniki po svetu. A kot kaže, ni tako.

Težava v preveč "preprostih" testih


»Metoda, ki se uporablja za odkrivanje koronavirusa, imenovana verižna reakcija polimeraze (PCR), ne more razlikovati med genetskim materialom (RNA ali DNK) nalezljivega virusa in "mrtvimi" fragmenti virusa, ki lahko ostanejo v telesu še dolgo po tem, ko si človek opomore,« je dejal Oh Myoung-don, zdravnik Nacionalne univerzitetne bolnišnice v Seulu.

Ti testi so namreč zelo preprosti. Čeprav nekdo lahko okreva in ni več nalezljiv, ima lahko v sebi še vedno te majhne neaktivne delce virusne RNA, ki so dovolj, da test pokaže pozitiven rezultat. Ko je virus uničen, v telesu ostanejo »smeti« razpadlih celic, ki jih mora telo še očistiti. Znotraj teh smeti so še vedno razdrobljeni ostanki zdaj neinfektivnih virusnih delcev.

Da bi ugotovili, ali nekdo prenaša nalezljiv virus ali je bil znova okužen z virusom, bi bil potreben popolnoma drugačen test, ki se običajno ne izvaja. Tako je sedaj jasno, da pacienti v Južni Koreji, ki so bili na ponovnem testiranju spet pozitivni, niso imeli nobene možnosti, da bi lahko virus širili med ljudi. Znanstveniki so zato na podlagi novih dognanj prepričani, da ljudje, ki prebolijo koronavirus, ne bodo ponovno okuženi, temveč bodo lahko le lažno pozitivni.

Še več, znanstveniki v Južni Koreji so odkrili, da proces, v katerem COVID-19 proizvaja nov virus, poteka samo v gostiteljskih celicah in se ne infiltrira v jedro same celice. Nekateri virusi, kot sta virus HIV in virus noric, se namreč lahko integrirajo v genom gostitelja tako, da vdrejo v jedro človeških celic, kjer lahko ostanejo latentni dolga leta in se nato reaktivirajo. Toda novi koronavirus ni eden od teh virusov in namesto tega ostane zunaj jedra gostiteljske celice, preden hitro izbruhne in se infiltrira v naslednjo celico. To pomeni, da ne povzroča kronične okužbe ali ponovnih okužb.

Kaj se bo z virusom dogajalo v prihodnje?


Nihče pa ne ve, kaj se bo z virusom dogajalo naslednje leto. Zaenkrat kaže, da se na virusu dogajajo zelo majhne genetske spremembe, kar pomeni, da je nemogoče, da bi še enkrat napadel celice osebe, ki je virus že prebolela.

Glede na zadnja dognanja znanstveniki zdaj menijo, da se bo novi koronavirus po najverjetnejšem scenariju v prihodnje obnašal podobno virusu, ki povzroča norice in se vtisne v imunski spomin gostitelja. Tudi če bi raven protiteles v telesu sčasoma padla, bodo ljudje obdržali populacijo spominskih celic, ki lahko ob novi izpostavitvi koronavirusu hitro povečajo proizvodnjo protiteles.

Seveda je to še vedno domneva. Minilo bo še nekaj časa, preden bodo znanstveniki povsem razumeli, kako se obnaša vojska, ki jo imunski sistem ustvari proti koronavirusu in ali je njena zaščita dolgotrajna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike