Do rekordnega izkupička na pogajanjih: "Sloveniji po dolgih letih uspel preboj v Bruslju!"

Voditelji članic EU so danes, na peti dan maratonskih pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

So pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.

Slovenija lahko iz svežnja za obnovo Evrope po pandemiji v prihodnjih sedmih letih računa na 10,5 milijarde evrov, od tega je nepovratnih sredstev 6,6 milijarde evrov. Sloveniji pa je uspelo zagotoviti še dodatnih 350 milijonov evrov sredstev za Zahodno kohezijsko regijo.

"Evropa je močna in enotna"

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dogovor označil za odločilni trenutek za Evropo. "To je dober dogovor, to je močan dogovor, predvsem pa je to zdaj pravi dogovor za Evropo," je dejal. Ne gre samo za denar, sporazum je tudi znak zaupanja v Evropo, je poudaril. "Uspelo nam je. Evropa je močna, Evropa je enotna," je poudaril.

"Prvič v evropski zgodovini bo naš proračun jasno povezan s podnebnimi cilji. Prvič bo spoštovanje vladavine prava odločilni kriterij za porabo sredstev. Poleg tega prvič v zgodovini skupaj ponovno krepimo naša gospodarstva proti krizi," je dodal.

"Ne glede na to, da smo izčrpani, vemo, da je to zgodovinski trenutek za Evropo," pa je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Michelu in nemški kanclerki Angeli Merkel se je zahvalila za njun trud pri vodenju zahtevnih pogajanj. Dogovor je dokaz, da Evropa zmore ukrepati, je poudarila. "Podana je bila jasna zaveza za zaščito finančnih interesov EU in najstrožji nadzor nad evropskimi sredstvi."

Voditelji EU pozdravljajo dogovor

Več voditeljev držav članic EU je pozdravilo dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je poudaril, da je to dober dogovor za Evropo in Avstrijo. Italijanski premier Giuseppe Conte pa je dejal, da je to zgodovinski dan za Italijo in Evropo.

S tesnim sodelovanjem varčne četverice, ki jo poleg Avstrije sestavljajo še Nizozemska, Švedska in Danska, jim je uspelo uveljaviti nekatere vsebinsko pomembne točke, je še povedal avstrijski kancler. Kot primer je navedel časovno omejitev sklada za okrevanje, da gre za enkraten instrument in da to ne pomeni skupnega zadolževanja ali dolžniške unije.

Španski premier Pedro Sanchez pa je dogovor označil za "pravi Marshallov načrt".

Janša: Izkupiček Slovenije verjetno najboljši do zdaj. Slovenija ostaja neto prejemnica

Predsednik vlade Janez Janša vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021‒2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.

Če primerja vsa tri pogajanja, je po premierjevi oceni izkupiček glede na položaj in relativno razvitost Slovenije, ko gre za prihodnji večletni proračun, verjetno najboljši do zdaj. Izpostavlja tudi, da so že na prejšnjih pogajanjih pričakovali, da bo Slovenija v tem času že neto plačnica, a vendar ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

Ta dogovor po Janševem prepričanju vliva tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. "Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU-jem. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov," je poudaril.

V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Sloveniji je v končnici pogajanj uspelo iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti spopadala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.

Was not easy, but your honest approach and capability to understand complexity of differences and common EU picture - made it happen. 🙏🏻 @eucopresident @vonderleyen @EmmanuelMacron @MorawieckiM @_miniszterelnok @sanchezcastejon @GiuseppeConteIT @sebastiankurz #NextGenerationEU pic.twitter.com/zQBmgw1D2c

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 21, 2020

Dogovor na vrhu EU je pomemben za Evropo. Pred Slovenijo je zdaj velika odgovornost, kako bo zagnala gospodarstvo. Denarja je manj za podnebje, raziskave, znanje. Nadaljuje se tudi financiranje avtokratov na Madžarskem in Poljskem brez pogojev. Žal zdaj sem sodi tudi naša država https://t.co/QhiNaDyTAY

— Tanja Fajon (@tfajon) July 21, 2020

Kljub različnim pogledom v slovenski politiki se vloga in moč Slovenije znotraj EU krepita. Sedaj bo najpomembnejši izziv učinkovito črpanje. Pot do EU sredstev mora postati enostavnejša in manj birokratska, zato bo ena izmed naših prioritet digitalizacija postopkov črpanja.

— Matej Tonin (@MatejTonin) July 21, 2020

Pozdravljam zgodovinski dogovor za obnovo #EU po pandemiji. To je pomemben mejnik za prihodnost te povezave. Nov finančni okvir daje oprijemljivo upanje za načrte, ki jih imamo na področju gospodarstva, znanja in inovacij, ki so temelji našega razvoja. #zarazvoj

— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) July 21, 2020

Dogovor med državami članicami odraža kompromis, ki je dober za nadaljnje delo tudi na @MDDSZ. To za nas pomeni, da smo korak bližje vsem prepotrebnim investicijam, zlasti odpravi 15-letnih zaostankov pri gradnji DSO. Pripravljamo še bolj odziven trg dela in varujemo soc. dialog! https://t.co/2jcIoayyFk

— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) July 21, 2020

Odzivi na Twitterju: sploh razumemo, kaj smo dosegli?

HR je kljub 42 % nižjem BDP per capita dobila podobno vsoto sredstev kot SLO (per capita). In HR se je dobro izpogajala. Ne vem, če je vsem jasen pogajalski dosežek SLO.

— Igor Muzevic (@igor_muzevic) July 21, 2020

Zadovoljna je tudi Ljudmila Novak:

"Ves čas pogajanj na Evropskem svetu je nad dogovorom visela tudi točka o vladavini prava. Zadovoljna sem, da je Evropski svet kljub vsem pritiskom Poljske in Madžarske uspel v dogovor zapisati tudi točko o tej temeljni vrednoti EU." https://t.co/nWmBuCwedC

— Luka Lisjak ن🎗 (@llisjak) July 21, 2020

Kako bi v Bruslju šlo prejšnjemu premierju?

Je Šarec že tvitnil, da bi bil on na pogajanjih v Bruslju uspešnejši?
On bi spoštoval vladavino molka in pasivnosti.

— Davorin Kopše (@DKopse) July 21, 2020

Strokovnjaka za komuniciranje Edvarda Kadiča zanima, kako bodo novico o vladnem pogajalskem uspehu na evropskem parketu osrednji mediji prenesli javnosti:

Odštevam minute do večernih poročil, ko bomo seznanjeni, kakšna katastrofa za Slovenijo je bil doseženi dogovor na vrhu EU.#bucibuc #sredstva

— Edvard Kadič (@edvardkadic) July 21, 2020

Marjetica pa opozarja na zanimivo spremembo miselnosti, ko se spremeni perspektiva:

Slovenci v jugi: prekleti balkanski paraziti in sklad za nerazvite, dovolj imamo tega, da jih moramo preživljat

Slovenci v EU: pripada nam, kar naj plačajo Nemci in glej kako veliko so dobili Hrvati mi pa ne, krivicaaaaaa

Ker ološ smo postali kot narod, človeka je kr sram.

— Marjetica🌼 (@MarjeticaM) July 21, 2020

... kot zgodbo prek stredstev javnega obveščanja prodati biciklistom in pešcem.

— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 21, 2020