Zakaj bi se sramovali golote? Tako nesramno retorično vprašanje so si zastavili udeleženci newyorškega dneva telesnih poslikav in se goli, prekriti le z nekaj živobarvnimi potezami čopičev, podali na ulice. Čeprav si očitno niso obetali odgovora oziroma so bili prepričani, da ga (več) ni, jim lahko odvrnem: braniti sem pripravljen sramežljivost, ne le iz tenkočutnega sentimenta, ampak predvsem, ker je morda zadnji naravni branik čistosti – kolikor je je še ostalo – v naši družbi.
Eden anonimnih komentatorjev je pod člankom o omenjenem dogodku zapisal nekaj v smislu: Zakaj potem ne seks prosto na ulici? Zakaj ne tobak majhnim otrokom? Zakaj ne to in ono, zakaj sploh še imamo kakšne omejitve?
Če je vrhovni imperativ v družbi popolno svobodnjaštvo (permisivnost) nravi – z drugimi besedami: Delaj in bodi, kar želiš, sprejemamo in podpiramo vse – tedaj vse vrednote in kreposti, ki so kdajkoli veljale za nedvomno dobre in hvalevredne, odpadejo. Seveda še nismo povsem na koncu sveta in denimo Rogličevo trdo delo v večini še vedno hvalimo, a da bi s podobnim zanosom podpirali kakšnega krepostneža, ki se zavzema za pravico, moralo, svetost …
Posnetek komentarja Urbana Šifrarja je na voljo na koncu prispevka.
Vodilna ideologija, izpodrivajoča vse ostale, je pač še vedno ideologija relativnosti s človekom v središču. A vendarle je to le ideja, ki sicer brez težav prevlada v boju za oblast med mislimi v neki glavi, težje pa ji je zmagati nad navadami in občutki, ki so človeku prirojeni in od njega težko ločljivi. Sramežljivost, nelagoden občutek, ki nas prevzame ob našem ali nespodobnem početju koga drugega, je eden izmed njih. Njen boj za obstanek se kaže tudi v nedavnih potezah športnic, ki so protestno oblekle spodobnejše drese kot običajno, o čemer smo pisali na Domovini.
Če je vrhovni imperativ v družbi popolno svobodnjaštvo (permisivnost) nravi – z drugimi besedami: Delaj in bodi, kar želiš, sprejemamo in podpiramo vse – tedaj vse vrednote in kreposti, ki so kdajkoli veljale za nedvomno dobre in hvalevredne, odpadejo.
Kot ena zadnjih ovir, ki nam preprečuje popoln razvrat, je napadana z vseh strani – predvsem mode, oglasov, filmske, zabavne industrije … nič drugega se ne dogaja kot to, kar je v Fatimi napovedala devica Marija: Prišel bo čas, ko bo nastopila takšna moda, ki bo zelo žalila Boga.
Tudi katekizem potrdi povezavo z modo, ko pravi, da sramežljivost narekuje izbiro obleke. “Zrušite grozno tiranijo nespametne in pogubne mode! […] Pojdímo v boj za dekliško čistost, v boj zoper javno nespodobnost, ki prav dekliško telo najbolj kvari in omadežuje,” je že pred 90 leti pisal škof Jeglič. In svetniški kandidat Filip Terčelj v šmarnicah leta 1928: “Zlobni svet po […] nespodobni modi grozi krstni nedolžnosti. Ko umaže to angelsko oblačilo, se zareži ves pekel – dobil je novega zaveznika v nesrečnem človeškem otroku, ki je s smrtnim grehom izgubil sveto Božje sinovstvo. Koliko nesreč rodi strast! […] Poglej nedolžno srce! Zakaj nima več smisla za molitev in premagovanje? Ena sama pohotna strast je uničila […] prekrasen vrtič čednosti.”
Zakrivamo sveto, dragoceno
A vsi takšni pozivi so le žalosten klic po minimalnem standardu. In ta ni dovolj – sramežljivost vendar ni le nujno zlo, ampak nekaj notranje lepega! Je sestavni del zmernosti, varuje intimnost osebe in zavrača razkrivanje tega, kar mora ostati skrito. Teles ne oblačimo zato, ker bi bila sama po sebi slaba, ampak zato, ker, tako kot v bogoslužju, zakrivamo tisto, kar je dragoceno, kar je sveto, ker ni namenjeno na uporabo (zlorabo) vsakomur. Od tod tudi (opuščena) tradicija zakrivanja deklet in žensk s tančicami ali rutami ob vstopu v cerkev.
Sramežljivost izpričuje tenkočutnost čistosti, nadaljuje katekizem, “vodi poglede in kretnje tako, da se skladajo z dostojanstvom oseb in njihove povezanosti. Ščiti skrivnostnost oseb in njihove ljubezni, vabi k potrpežljivosti in umerjenosti v ljubezenskem odnosu in terja, da so izpolnjeni pogoji za dokončno medsebojno podaritev in zavezo moža in žene.”
Nezaslišano čudovite izraze uporablja pri opisovanju Cerkev. Vključi tudi dimenzijo zakonskega odnosa – žena svojo dragocenost razkrije le pred možem, in takrat se zgodi veliki čudež – rojstvo novega življenja. Ta ekskluzivnost je nujna, da spolnost zadobi tisti Božji pridih, ko dva postaneta eno.
Pri sramežljivosti ne gre za spolno zavrtost, gre preprosto za orožje, obrambni stolp, ki varuje dušo pred grehom. Zato je jasno, da ni bila potrebna v rajskem vrtu, kjer greha še ni bilo in sta prva človeka prosta v svoji goloti lahko hodila naokoli, ne da bi to kogarkoli pohujšalo. In ko se zavemo tega, postaja jasno tudi, zakaj današnja Cerkev v maničnem strahu pred “moraliziranjem” pomen dostojnosti poudarja tako redko: čeprav je seveda ostala pravoverna, so se tudi nje dotaknili modernistični nauki o neobstoju greha in zveličanju vsakogar ter povzročili opuščanje nekaterih učenj oz. poudarkov.
A salezijanec Giuseppe Tomasselli nas opominja, kako močno je Jezus opredelil nevarnost, da s svojimi dejanji, obnašanjem (tudi na razgaljanje čustev se nanaša sramežljivost!), pa videzom, oblačenjem in čemerkoli že – pohujšamo enega samega izmed Božjih otrok …
Zato je na nas, da razkrinkavamo zlodeja, ki v našem svetu razgalja in razburja, da ga postavimo na laž in se zavemo, da brezsramni užitki, ki jih obljublja, niso resnični. Naše srce pa se v ponižnosti, skromnosti, dostojanstvu in ohranjeni čistosti more umiriti le v Bogu.
Zlo je tudi v očeh vidca, ki vidi zlo, je rekel nek filozof.
Otrok, ki mu nihče ne vcepi predsodkov do golote, jo sprejema kot nekaj naravnega, kar tudi je.
V tropskih krajih so mnoga plemena živela gola. V Indiji nekateri njihovi rišiji v znamenju popolne odpovedi materialnemu svetu živijo goli. Iz spoštovanja do Boga.
Golota seveda lahko vznemirja, saj lahko sproži hormonsko reakcijo, ki teži k spolni potešitvi. To je lahko problem, zlasti če vodi do nasilne potešitve (posilstva). Toda hormonske reakcije same po sebi nima smisla povezovati z grehom in peklom. To je pač sestavni del reporodukcije vrste, ki je potrebna za njeno ohranitev.
Problem je tudi to, da ni edino golota, kar privlači nasportni spol. Tudi primerna obleka zlasti pri ženskah lahko poudari njihove čare in vzbuja pozornost pri nasportnem spolu. Bomo zato začeli zagovarjati burke kot edino primerna oblačila, ki v celoti skrijejo žensko telo?
Očitno je, da tudi tu velja, da mora človek problem rešiti pri sebi in pustiti druge pri miru. Najlaže je s prstom kazati na druge in sebe oprati odgovornosti.
Hvala Urban! Lepo razkrivaš zlodeja.
Ljudski rek pravi: Sram ga bilo, kdor je zlo pomislil.
Nisem prepričan, da je ravno zlodej kriv za spolno privlačnost. Potem je zlodej najbrž napravil tudi cvetice, da so lepe in dehteče, da jih čebele oprašijo in oplodijo.
Čas, ko so ženske sežigali na grmadah, tudi zato, ker so bile privlačne, je k sreči minil.
Farizej , zelo poglobljeno: ”Problem je tudi to, da ni edino golota, kar privlači nasprotni spol. Tudi primerna obleka zlasti pri ženskah lahko poudari njihove čare in vzbuja pozornost pri nasprotnem spolu. Bomo zato začeli zagovarjati burke kot edino primerna oblačila, ki v celoti skrijejo žensko telo?”
Res je popolna golota na dolgi rok prej zatre spolnost kot jo potencira. Ravno obleka, burke so razlog za večjo spolno nasilnost muslimanov. Spominjam se kako so v Egiptu muslimanski moški požirali belke že zato ker so razkrivale vrat, da ne govorimo ko so bile v dekoltejih. Tudi v Neaplju sem opazil zanimivo modo nedrčkov, ki so pod majico poudarjali bradavice. Tako oblečena ženska je v bistvu spolno bolj razburljiva kot ženska zgoraj brez. Z vidika pohujšanja je torej prej treba obsoditi prefinjene kombinacije odkrivanja in zakrivanja kot goloto samo.
Če je že kdo bil na nudistični plaži bo to lahko potrdil
Z vidika pohujšanja je torej prej treba obsoditi prefinjene kombinacije odkrivanja in zakrivanja kot goloto samo. Če je že kdo bil na nudistični plaži bo to lahko potrdil
>>>
Res je. Moški, ki se hoče znebiti fetiša ženskega telesa, naj gre na nudistično plažo.
Ta je dobra ja. V življenju sem enkrat bil v nekem polnudističnem (če si hotel si bil nag) naselju. Torej, kdor se izogiba nudistične plaže, kampov, naselij, … zaradi boajzni, da se bo tam vzburil pred vsemi, se mu to (razen morda kakemu res totalno pohotnemu in perverznemu mladcu) ne more zgoditi. 🙂
najprej je treba vedeti, da po trenutni zakonodaji sex v javnosti ni prepovedan, pod pogojem, da nikogar ne moti. pol pa še eno moje prepričanje. ta fetišizacija. sex je samo še ena biološka potreba, poleg hrane in pijače. o promiskuiteti pa ne bi…
Moje mnenje je pa sledeče. Ne provociraj tam, kjer ni potrebno. Greh imamo že v sebi in naše življenje je stalen boj proti grehu.
Če imaš težave z alkoholom, ne hodiš v bar-e.
Če imaš problem z mamili, ne hodiš v problematične družbe.
Če imaš problem s spolno slo, ne hodiš tja, kjer ženske hodijo v izzivalnih oblekah.
Koliko gorja bi nam bilo prihranjenega, če ne bi v življenju provocirali. Zavedati se svojih šibkosti ni slabost ampak modrost. Še večja modrost pa je, da gradiš na pozitivnih lastnostih in delaš za druge.
Kot starček gledam na to konzervativno.
Pred desetletji sem z družino kampiral po FKK kampih po Istri.. Tovrstni kampi so za ljudi, ki drug drugega spoštujejo. Kopati se gol je čudovito, tudi sončiti se je prijetno. Ko smo šli v trgovino ali bife, smo se pokrili, predvsem zato, ker je neestetsko in nehigienično posedati za šankom ali postopati po trgovini, se sklanjati. Starejši fkkjevci pred vsem iz severa so bili vzor.
Ne razumem pa zakaj danes drugače zvezani od mene ne hodijo v te kampe, zakaj ne hodijo v mesto in restavracije urejeno oblečeni, s spoštljivim obnašanjem. Zakaj silijo na ulice neprimerno in nedostojno oblečeni, s posebnimi zastavami, se obnašajo žaljivo do drugih, provokativno in ZAHTEVAJO NEKAJ, KAR ŽE IMAJO – ENAKOST. Partija je preganjale geje, jih zdravila. Danes imajo vse pravice, enako kot oni drugi, ki nas maltretirajo, žalijo prav s takšnimi srečanji kot na gornji fotografiji.
Žal, ne vem kaj hočejo?
Žal, ne vem kaj hočejo?
>>>
Mogoče se hočejo samo malce ekscentrično zabavati. Dokler pustijo druge pri miru in nikomur ne škodijo, niso nikak problem. Problem so moralisti, ki hočejo svojo moralo drugim vsiliti z ognjem in mečem…
Kaj hočejo? Da Cerkev odobri njihovo obnašanje. Posvetna oblast je že.
Jezuitska cerkev Sv. Jožefa v Ljubljani je bila po 2. vojni zaplenjena, podržavljena. V cerkvi so naredili filmski in televizijski studio. Na televiziji (RTV Ljubljana) je bil znan pod imenom Filmservis. Nekje v 70. letih se je v tem “studiu” snemalo silvestrsko oddajo. Med drugim so nastopile tudi baletke. “Zgoraj brez”. Uredniku se je na vajah zdelo, da je ta “zgoraj brez” preveč izzivalen. Zato je maskerju naročil, naj telesa baletk pobarva, poslika. In to naj bi bilo v redu!
Naj si o tem (in o Filmservisu) vsak sam ustvari svoje mnenje…
PS
Če se ne motim, je Križevniška cerkev v kompleksu Križank občasno še vedno TV studio.
Naj vas spomnim na diskriminacijo.
Živimo v času popolne enakosti, za katero se v prvi vrsti bori tudi nenadomestljiva LGBT ideologija, vi pa niste pomislili, da smo vsi različni ter vsi enakopravni.
Ste pomislili, da med nami živijo tudi individumi, ki ne prenesejo pogleda na gole ženske kot nam normalnim moškim ni vabljiv pogled na golo moško telo.
Da ne bomo žalili čustva naših toplih bratov in sester, se bomo vsi modno, okusno in okoliščinam ter letnemu času primerno oblačili.
Slačili pa se bomo pa le takrat, ko bomo v družbi z bitjem nasprotnega spola, in ko ne bo blizu kakega LGBT terorista.
Kjer in ko je vse odkrito, ni nič več zanimivo, nič več dražljivo, nič več sveto. Kaj ostane od spolnosti, če ji odvzamemo prefinjeno igro skrivanja in odkrivanja, igro, ki je vtkana v vse kulture. Ignorirati spolno funkcijo obleke in jo reducirati samo na druge funkcije (da nas ne zebe, zaradi higiene…) vodi v spolno impotenco. Težava sodobnega sveta in hudičevost ni v tem, da je spolnosti preveč, ampak v tem, da je je premalo oz. da ni na pravem mestu. Preganjajo jo ne le moderna gibanja LGBT, feminizem, uniseks…, ampak tudi “svobodna ljubezen”. Zmanjšanje spolnosti vodi v izumrtje vrste (družine, naroda…) Pokrivanje z obleko ima prav povečati in kanalizirati spolno privlačnost. Prav ste nekateri ugotovili, da na nudističnih plažah ni s spolnostjo nič. In da je zelo prisotna v muslimanskem svetu, kjer so ženske zakrite. Jasno, saj je nakazovanje, slutnja nečesa vznemirljivega vedno bolj dražeča kot popolna transparentnost. Saj nam mero in sramežljivost narekujejo pravila in vedenje tudi za druga področja komunikacije, ne le na spolnem področju. Človeški osebi, ki jo dojemamo kot nekaj velikega, svetega se vedno bližamo postopno, z občutkom, ne pa z neposrednim vdorom v njen svet. Človek, ki tega ne obvlada, je neotesanec. Tako kot je tisti, ki ni fin na področju spolne komunikacije.
Svojih največjih dragotin – in spolna energija je ena največjih, saj iz nje nastaja novo življenje – ne razmetavamo, ampak jih hranimo za posebne (svete) trenutke in priložnosti. Kakor ne moremo imeti maše na cesti, tudi spolnost ne sodi v javni prostor. Skritost in svetost sta neposrefno povezani. In prav tako sta povezani popolna razkritost, “detabuizacija” spolnosti in jalovost.
Modro in lepo povedano.