Discipliniranje neposlušnih v slovenskem sodstvu; v opomin, da je bolje molčati

Vir foto: Radio.Ognjisce.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Sodnik Jan Zobec je v reviji Pravna praksa objavil svoj odgovor k pozivu na zagovor s pred Komisije za etiko in integriteto pri Sodnem svetu. Kot izpostavlja obdolženi, gre pri obtožbah pravzaprav za paradoks. Komisija, ki je bila na priporočilo GRECO ustanovljena za preganjanje korupcije pri sodnikih, se sedaj uporablja za discipliniranje sodnika, ki na te sporne prakse opozarja.

V komentarju pa o tem, da Zobec na koncu verjetno le ne bo deležen resnih disciplinskih ukrepov. Njegov primer je bolj namenjen zastraševanju in oviranju dela, obenem pa tudi opomin vsem tistim, ki bi si drznili drezati v kakršnekoli nepravilnosti posvečenih.

Problematiziranje početja sodnika Jana Zobca s strani njegovih predpostavljenih ima sicer že dolgo brado. Povod za zadnji disciplinski postopek pa je Zobčeva udeležba na seji Odbora za pravosodje v državnem zboru. Na Vrhovnem sodišču je bila namreč glede tega sprejeta odločitev, da na sejo, na katero so bili vabljeni, ne bo šel nihče.

Odločitev o takšnem dogovoru je bila na "dovolj razumljiv" način sporočena tudi Zobcu. A ta je na sejo, kljub navodilu, vseeno šel. Pri svojem nastopu se je držal pravil, ki v takšnih primerih veljajo. Na primer tega, da se ne komentirajo nezaključeni postopki. Šel je, ker ni mogel ostati tiho ob pojavu spornih praks v slovenskem sodstvu. Obenem pa svoboda govora velja tudi za sodnike, je namreč temeljna človekova pravica in nujna za delovanje demokracije.

Vdor samovolje oblastnih odločevalcev


Komisija, pred katero se mora zagovarjati Zobec, ni bila ustanovljena z namenom, kot ji nalaga vodstvo vrhovnega sodišča. Prvenstveno je bila namenjena boju proti korupciji. A kot poudarja Zobec, ni prav nobena redkost, da se takšne komisije v avtoritarnih in postkomunističnih državah zlorabljajo za obračun z motečimi posamezniki.

Težava je tudi v tem, ker postopki pred njimi obdolžencu zagotavljajo slabo pravno varnost, težava pa je tudi v izboru njihovih članov. Ključ za to je namreč pogosto popolnoma pristranski.

Tako bo v postopku proti njemu nastopala tudi članica komisije Janja Roblek. To je sporno zlasti zato, ker je pri pojavih, na katere opozarja Zobec, tudi aktivno sodelovala. S tem misli zlasti na domnevno nezakonito vstavljanje dokumentov v personalno mapo sodnice in vabljenje tožilca, zadolženega za primer Patria, na Dneve sodstva v Olimju leta 2014. Ta pa je svojo udeležbo zlorabil za javno agitiranje, kako bi se morala razplesti omenjena afera.

Razplet zadeve je po Zobčevo že sedaj močno predvidljiv, spoznan bo za krivega kršenja sodniške etike, kar bo jasno oznanjeno tudi v medijih. A vztraja pri tem, da je kritika sodstva nujna, saj prav ta omogoča njegovo avtoriteto.

Le kritizirana oblast je vredna spoštovanja in kot taka je posledično tudi spoštovana. Se pa seveda sodnik mora še vedno držati pravil neodvisnosti in nepristranskosti ter kritizirati stvari, ki so ali morda še bodo prišle na njegovo mizo.

Postopek proti Zobcu se bo nadaljeval po sodnih počitnicah.

KOMENTAR: Uredništvo
Javna degradacija kritikov sodstva
Le malo je verjetno, da bo sodnik Jan Zobec s strani Komisije za etiko in integriteto pri sodnem svetu deležen kakršnih koli resnejših sankcij. V najslabšem primeru mu grozi kakšen opomin. Preprosto neverjetno je, da bi njegovi nasprotniki želeli tvegati s kakršnimikoli hujšimi sankcijami. V mednarodni skupnosti bi takšne sklepe raztrgali. Zato česa takšnega zagotovo ne bo. Posledice, ki jih v postopku želijo kritiki Jana Zobca, so nevarnejše. Na papirju sicer bolj mile, a v praksi bistveno bolj nevarne. Najprej si želijo, da utihne. Najbolj zaželeno bi bilo, da zato, ker ugotovi, da so vsa njegova opozorila bob ob steno, on pa se mora zaradi izrečenega braniti pred mediji in disciplinskimi komisijami. Te mu sicer nikoli ne dokažejo resnih kršitev. A on v njihovih postopkih izgublja dragoceni čas, ki bi ga lahko bolj smiselno porabil drugače. Če namesto počitnic pišeš svoj zagovor, prav prijazno do tvojega prostega časa to ni. K sreči smo lahko prepričani, da ta argument zanj ne šteje in bo pri opozarjanju na napake vztrajal. Kaj pa kolegi sodniki. Bodo molčali? Ni nujno, da vsi kritiki režima premorejo toliko trme in dovolj močan želodec, da jim od umazanih potez nasprotnikov ni slabo. Zdi se, da je postopek namenjen predvsem njim. Pa tudi ostalim kritikom. Molčite. Drugače boste svoje življenje zapravili za boj z mlini na veter, v katerem vas bodo spremljala šikaniranja in diskreditacije. Posledica, ki se je gre še najbolj bati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike