Diplomatski šah v svetovnih morjih. Se nam kuha naslednji spopad na Bližnjem Vzhodu?

vir: pixabay.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Že mesece spremljamo šahiranje velikih sil na Bližnjem Vzhodu. Šahiranje, ki se je sedaj premaknilo sedaj še na morje. Najnovejši način izkazovanja moči in testiranja nasprotnika so očitno tankerji.

Fosilna goriva in njihova dostopnost so v jedru spora na Bližnjem Vzhodu zgodba stara desetletja. Očitno pa diplomatske "praske" med velesilami predstavljajo oviranje transferja teh nujno potrebnih in vedno bolj dragocenih surovin.

Britanski tankerji imajo težave z Iranom, Iran s svojim v Gibraltarju


Junija smo videli napade na tankerje v Omanskem zalivu, kjer sta bila domnevno s torpedom ali morsko mino napadena norveški in japonski tanker, eden natovorjen z nafto, drugi z matanolom. Iranska revolucionarna garda je julija v Hormuški ožini zasegla tanker Stena Impero, ki je plul pod britansko zastavo, s čimer so Britaniji vrnili za zajeti iranski tanker v Gibraltarju.

Pred tem so tanker Stena Impero v lasti švedskega podjetja Stena Bulk Iranci ustavili in ga pospremili v pristanišče Bandar Abas. Tanker je bil namenjen v Savdsko Arabijo, iranske oblasti pa so ga zajele, potem ko je po navedbah pristaniških oblasti trčil z iransko ribiško ladjo. Po poročanju BBC je bila britanska vojaška ladja HMS Montrose v bližini, a predaleč, da bi ustavila akcijo iranske vojske. Nekaj dni pred tem je namreč britanska mornarica z ladjo Montrose pregnala iranske vojaške čolne, ki so želeli ustaviti drugi tanker.

Britanci popustili Iranu, vmes posegli Američani


Vrhovno sodišče v Gibraltarju je odredilo izpustitev iranskega tankerja, ki so ga gibraltarske oblasti zasegle 4. julija. Sodišče je tanker Grace 1 izpustilo, potem ko je od iranske vlade dobilo pisna zagotovila, da tanker ne bo izkrcal tovora v Siriji.

Ameriško pravosodno ministrstvo je pred tem zahtevalo, da se odločanje o izpustitvi tankerja preloži, a je gibraltarsko sodišče to zahtevo zavrnilo. Iranski zunanji minister Džavad Zarif je v odzivu na izpustitev tankerja poudaril, da je ameriški piratski poskus spodletel. Iranski veleposlanik v Londonu pa je odločitev sodišča v Gibraltarju označil za boleč diplomatski poraz za ZDA.

Toda Američani ne bodo odnehali kar tako. Ameriško pravosodno ministrstvo je po tej odločitvi izdalo nalog za zaseg tankerja. Washington trdi, da lahko zaseže tanker Grace 1 in vso nafto na krovu na podlagi domnevnih kršitev mednarodnih gospodarskih sankcij.

Ministrstvo je odredilo tudi zaseg 995.000 dolarjev z računa pri neimenovani ameriški banki, ki je povezana s podjetjem Paradise Global Trading LLC. Zanj ameriške oblasti trdijo, da je povezano s podjetji, ki sodelujejo z iransko revolucionarno gardo. Združene države Amerike namreč iransko revolucionarno gardo obravnavajo kot teroristično organizacijo, kar jim po njihovi zakonodaji dopušča ostrejše poteze proti gardi vendar obenem ne neposredno proti Iranu.



 

 
KOMENTAR: Uredništvo
Znamenja problematične prihodnosti
Iranska vedno večja samozavest ob medlih odzivih mednarodne skupnosti dajo vedeti, da Zahod izgublja svoj naboj. Dolgoletne vojne, fizične in diplomatske, so Zahod izčrpale. Šahiranje s tankerji je zgolj podaljšek tega in Iran trenutno vodi. Ob vsem tem pa notranja nestabilnost, predvsem v ZDA in popolno umanjkanje vizije Evropske zveze glede svoje zunanje politike, pušča odprt prostor na Bližnjem Vzhodu, ki ga uspešno zapolnjuje Iran. Iran ostaja edina sila, ki jo Zahod s svojimi klasičnimi prijemi ne bo uspel destabilizirati ter pokoriti. Vsaj na papirju. Desetletna pogajanja s Talibani se zaključujejo in vojna v Afganistanu bo počasi prešla v zgodovinske učbenike kot še en poskus pokoritve te države s strani še ene velesile. Konvencionalna vojna in vojska nikoli nimata možnosti proti gverili. Vsakega slona poje dovolj kobilic. Samo vprašanje časa in vztrajnosti slona. Obenem pa je Savdska Arabija prvič po 15-ih letih spet sprejela vojake ZDA na svojih tleh. Vedno znova je Savdska Arabija služila kot izhodišče in varno zavetje za "pohode" ZDA po Bližnjem Vzhodu. Upajmo, da bo tokrat drugače in bo Zahod spoznal, da dokler si ljudje sami ne želijo zamenjave sistema, toliko časa ga je nemogoče v celoti zrušiti in zamenjati. V prihodnjih letih bomo lahko tako spet spremljali ustalitev Talibanov na oblasti v Afganistanu in delih Iraka. Irak in podobne države pa čaka serija menjav generalov in predsednikov, kjer je vprašanje, kdo je večji tiran od drugega. Vse skupaj pa omogoča le ribarjenje v kalnem, ki ga na Zahodu plačamo s cenami bencina in strahom pred zapuščenimi nahrbtniki na javnih krajih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike