Diplomatska mrzlica ali zakaj je Rusija obrnila hrbet samostojni Republiki Srbski
POSLUŠAJ ČLANEK
Igra interesov in moči med Rusijo in Zahodom se odvija naprej, na srečo še vedno na diplomatskem parketu, a vsebina pogovorov postaja vse konkretnejša. Zdi se, da je diplomatom in politikom uspelo tlakovati pot k deeskalaciji konflikta, očitno pa je postalo, da poleg Ukrajine eno odločilnih vlog igrajo tudi narodi in entiteti BiH, ki Rusiji predstavlja enega najmočnejših diplomatskih vzvodov. Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, bi ob določenih pogojih Rusija lahko destabilizirala to državo kot protiutež morebitni izgubi vpliva v Ukrajini.
Pred nedavnim smo pisali, da želi vodja Republike Srbske Milorad Dodik slednjo osamosvojiti od zveznih oblasti ter osnovati državo z lastno vojsko. Mednarodna javnost je bila razdeljena; Nemci in Američani so napovedovali uvedbo sankcij, Hrvaška, Madžarska in EU so zagovarjale pogajanja, Dodiku pa je nedvomno največjo zaslombo nudila Rusija, ki je skupaj z njim nastopila proti visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v BiH Christianu Schmidtu.
ZDA so sankcije proti Dodiku zaradi korupcije in ogrožanja stabilnosti države tudi res uvedle, ta pa se je na to odzval z besedami: "Če mislijo, da me bodo na takšen način disciplinirali, se motijo. Zdaj sem šele dobil motiv, da se borim za pravice, ki so nam bile kratene 26 let." V tem času je Dodik lahko še računal, kot se je sam izrazil, na "močne prijatelje iz tujine", torej na Ruse.
A situacija se je pred kratkim obrnila: včeraj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov gostil hrvaškega kolega Gordana Grlića Radmana, in na novinarski konferenci je povedal, da Rusija vidi Hrvaško kot "spoštovanega evropskega partnerja", posebej pa je izpostavil svoje stališče, da se Hrvatom v BiH godi krivica, saj naj bi obstajale sile, ki želijo državo pretvoriti v unitarno, s čimer bi Hrvati izgubili narodne pravice v tej državi (prav tako kot Srbi v RS).
Potrdil je, da Rusi, "tako kot naši hrvaški kolegi, trdno stojijo za izvrševanjem Daytonskega sporazuma." To pomeni, da se ureditev države ne sme spreminjati. S tem je Lavrov Dodiku jasno obrnil hrbet (ali, bolje rečeno, ga je postavil "na čakanje", ob tem pa potegnil vzporednice med spoštovanjem Daytonskega sporazuma in dogovora iz Minska, sprejetega 2015 (Minsk II).
Dodika od ustanavljanja lastne džave odvrača tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je voditelja bosanskih Srbov pozval, naj se njegova entiteta vrne na pripadajoče položaje v zveznih strukturah, saj, tako Vučić, so "sankcije vedno prinašale le probleme in nikoli rešitev." Dodik je povedal, da se bodo predstavniki Srbov v zvezne organe vrnili, ko bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih so odšli; eden od razlogov je bila tudi prepoved zanikanja vojnih zločinov (Srebrenica).
Zaenkrat konflikt na balkanski "fronti" ne kaže na eskalacijo, ob ruski meji pa smo še vedno priča že znanemu rožljanju z orožjem: Rusija je danes svoje sile poslala na skupne vaje z belorusko vojsko, Velika Britanija se je z Ukrajino dogovorila, da ji bo dobavila lahke protioklepne sisteme in zagotovila dodatno usposabljanje njenih oboroženih sil, včeraj pa je Kanada na ukrajinsko ozemlje poslala svoje specialne sile.
Kljub temu, da do fizičnih spopadov ne prihaja, pa ne moremo mimo (po navedbah ukrajinskih oblasti nedokazano) ruskega prikaza kibernetske moči, v katerem so neznani storilci grozili Ukrajincem s krajo in zlorabo njihovih osebnih podatkov, nedelujoče so bile tudi nekatere spletne strani.
K določeni (mogoče vsaj začasni) otoplitvi odnosov kaže tudi poteza britanskega ministra Bena Wallacea, ki je ruskega kolega Sergeja Šojguja povabil na pogovore v London in povedal, da je prepad med stranema "sicer velik, a ne nepremostljiv" in izrazil upanje na diplomatsko rešitev.
Danes je med drugim pri Lavrovu gostovala nemška šefica diplomacije Annalena Bearbock, ki je že na predhodnem obisku v Kijevu poudarila pomembnost spoštovanja dogovorov Minsk II, v Moskvi pa je izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Nemčijo in Rusijo, čeprav je "prijateljstvo na preizkušnji," in se zavzela za izboljšanje odnosov.
V strokovni javnosti pa se vse bolj pojavlja želja po obnovitvi pogovorov v t.i. Normandijskem formatu, v katerem so potekala pogajanja v Minsku; to pomeni, da bi se najpomembnejše odločitve sprejele med voditelji Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine. Pobuda ima največ podpore s strani EU.
Pred nedavnim smo pisali, da želi vodja Republike Srbske Milorad Dodik slednjo osamosvojiti od zveznih oblasti ter osnovati državo z lastno vojsko. Mednarodna javnost je bila razdeljena; Nemci in Američani so napovedovali uvedbo sankcij, Hrvaška, Madžarska in EU so zagovarjale pogajanja, Dodiku pa je nedvomno največjo zaslombo nudila Rusija, ki je skupaj z njim nastopila proti visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v BiH Christianu Schmidtu.
ZDA so sankcije proti Dodiku zaradi korupcije in ogrožanja stabilnosti države tudi res uvedle, ta pa se je na to odzval z besedami: "Če mislijo, da me bodo na takšen način disciplinirali, se motijo. Zdaj sem šele dobil motiv, da se borim za pravice, ki so nam bile kratene 26 let." V tem času je Dodik lahko še računal, kot se je sam izrazil, na "močne prijatelje iz tujine", torej na Ruse.
Lavrov: "Spoštujmo Daytonski sporazum in dogovore iz Minska"
A situacija se je pred kratkim obrnila: včeraj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov gostil hrvaškega kolega Gordana Grlića Radmana, in na novinarski konferenci je povedal, da Rusija vidi Hrvaško kot "spoštovanega evropskega partnerja", posebej pa je izpostavil svoje stališče, da se Hrvatom v BiH godi krivica, saj naj bi obstajale sile, ki želijo državo pretvoriti v unitarno, s čimer bi Hrvati izgubili narodne pravice v tej državi (prav tako kot Srbi v RS).
Potrdil je, da Rusi, "tako kot naši hrvaški kolegi, trdno stojijo za izvrševanjem Daytonskega sporazuma." To pomeni, da se ureditev države ne sme spreminjati. S tem je Lavrov Dodiku jasno obrnil hrbet (ali, bolje rečeno, ga je postavil "na čakanje", ob tem pa potegnil vzporednice med spoštovanjem Daytonskega sporazuma in dogovora iz Minska, sprejetega 2015 (Minsk II).
Dodika od ustanavljanja lastne džave odvrača tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je voditelja bosanskih Srbov pozval, naj se njegova entiteta vrne na pripadajoče položaje v zveznih strukturah, saj, tako Vučić, so "sankcije vedno prinašale le probleme in nikoli rešitev." Dodik je povedal, da se bodo predstavniki Srbov v zvezne organe vrnili, ko bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih so odšli; eden od razlogov je bila tudi prepoved zanikanja vojnih zločinov (Srebrenica).
Bosta diplomacija in orožje zagotovila mir?
Zaenkrat konflikt na balkanski "fronti" ne kaže na eskalacijo, ob ruski meji pa smo še vedno priča že znanemu rožljanju z orožjem: Rusija je danes svoje sile poslala na skupne vaje z belorusko vojsko, Velika Britanija se je z Ukrajino dogovorila, da ji bo dobavila lahke protioklepne sisteme in zagotovila dodatno usposabljanje njenih oboroženih sil, včeraj pa je Kanada na ukrajinsko ozemlje poslala svoje specialne sile.
Kljub temu, da do fizičnih spopadov ne prihaja, pa ne moremo mimo (po navedbah ukrajinskih oblasti nedokazano) ruskega prikaza kibernetske moči, v katerem so neznani storilci grozili Ukrajincem s krajo in zlorabo njihovih osebnih podatkov, nedelujoče so bile tudi nekatere spletne strani.
K določeni (mogoče vsaj začasni) otoplitvi odnosov kaže tudi poteza britanskega ministra Bena Wallacea, ki je ruskega kolega Sergeja Šojguja povabil na pogovore v London in povedal, da je prepad med stranema "sicer velik, a ne nepremostljiv" in izrazil upanje na diplomatsko rešitev.
Danes je med drugim pri Lavrovu gostovala nemška šefica diplomacije Annalena Bearbock, ki je že na predhodnem obisku v Kijevu poudarila pomembnost spoštovanja dogovorov Minsk II, v Moskvi pa je izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Nemčijo in Rusijo, čeprav je "prijateljstvo na preizkušnji," in se zavzela za izboljšanje odnosov.
V strokovni javnosti pa se vse bolj pojavlja želja po obnovitvi pogovorov v t.i. Normandijskem formatu, v katerem so potekala pogajanja v Minsku; to pomeni, da bi se najpomembnejše odločitve sprejele med voditelji Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine. Pobuda ima največ podpore s strani EU.
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.