Igra interesov in moči med Rusijo in Zahodom se odvija naprej, na srečo še vedno na diplomatskem parketu, a vsebina pogovorov postaja vse konkretnejša. Zdi se, da je diplomatom in politikom uspelo tlakovati pot k deeskalaciji konflikta, očitno pa je postalo, da poleg Ukrajine eno odločilnih vlog igrajo tudi narodi in entiteti BiH, ki Rusiji predstavlja enega najmočnejših diplomatskih vzvodov. Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, bi ob določenih pogojih Rusija lahko destabilizirala to državo kot protiutež morebitni izgubi vpliva v Ukrajini.
Pred nedavnim smo pisali, da želi vodja Republike Srbske Milorad Dodik slednjo osamosvojiti od zveznih oblasti ter osnovati državo z lastno vojsko. Mednarodna javnost je bila razdeljena; Nemci in Američani so napovedovali uvedbo sankcij, Hrvaška, Madžarska in EU so zagovarjale pogajanja, Dodiku pa je nedvomno največjo zaslombo nudila Rusija, ki je skupaj z njim nastopila proti visokemu predstavniku mednarodne skupnosti v BiH Christianu Schmidtu.
ZDA so sankcije proti Dodiku zaradi korupcije in ogrožanja stabilnosti države tudi res uvedle, ta pa se je na to odzval z besedami: “Če mislijo, da me bodo na takšen način disciplinirali, se motijo. Zdaj sem šele dobil motiv, da se borim za pravice, ki so nam bile kratene 26 let.” V tem času je Dodik lahko še računal, kot se je sam izrazil, na “močne prijatelje iz tujine”, torej na Ruse.
Lavrov: “Spoštujmo Daytonski sporazum in dogovore iz Minska”
A situacija se je pred kratkim obrnila: včeraj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov gostil hrvaškega kolega Gordana Grlića Radmana, in na novinarski konferenci je povedal, da Rusija vidi Hrvaško kot “spoštovanega evropskega partnerja”, posebej pa je izpostavil svoje stališče, da se Hrvatom v BiH godi krivica, saj naj bi obstajale sile, ki želijo državo pretvoriti v unitarno, s čimer bi Hrvati izgubili narodne pravice v tej državi (prav tako kot Srbi v RS).
Potrdil je, da Rusi, “tako kot naši hrvaški kolegi, trdno stojijo za izvrševanjem Daytonskega sporazuma.” To pomeni, da se ureditev države ne sme spreminjati. S tem je Lavrov Dodiku jasno obrnil hrbet (ali, bolje rečeno, ga je postavil “na čakanje”, ob tem pa potegnil vzporednice med spoštovanjem Daytonskega sporazuma in dogovora iz Minska, sprejetega 2015 (Minsk II).
Dodika od ustanavljanja lastne džave odvrača tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je voditelja bosanskih Srbov pozval, naj se njegova entiteta vrne na pripadajoče položaje v zveznih strukturah, saj, tako Vučić, so “sankcije vedno prinašale le probleme in nikoli rešitev.” Dodik je povedal, da se bodo predstavniki Srbov v zvezne organe vrnili, ko bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih so odšli; eden od razlogov je bila tudi prepoved zanikanja vojnih zločinov (Srebrenica).
Bosta diplomacija in orožje zagotovila mir?
Zaenkrat konflikt na balkanski “fronti” ne kaže na eskalacijo, ob ruski meji pa smo še vedno priča že znanemu rožljanju z orožjem: Rusija je danes svoje sile poslala na skupne vaje z belorusko vojsko, Velika Britanija se je z Ukrajino dogovorila, da ji bo dobavila lahke protioklepne sisteme in zagotovila dodatno usposabljanje njenih oboroženih sil, včeraj pa je Kanada na ukrajinsko ozemlje poslala svoje specialne sile.
Kljub temu, da do fizičnih spopadov ne prihaja, pa ne moremo mimo (po navedbah ukrajinskih oblasti nedokazano) ruskega prikaza kibernetske moči, v katerem so neznani storilci grozili Ukrajincem s krajo in zlorabo njihovih osebnih podatkov, nedelujoče so bile tudi nekatere spletne strani.
K določeni (mogoče vsaj začasni) otoplitvi odnosov kaže tudi poteza britanskega ministra Bena Wallacea, ki je ruskega kolega Sergeja Šojguja povabil na pogovore v London in povedal, da je prepad med stranema “sicer velik, a ne nepremostljiv” in izrazil upanje na diplomatsko rešitev.
Danes je med drugim pri Lavrovu gostovala nemška šefica diplomacije Annalena Bearbock, ki je že na predhodnem obisku v Kijevu poudarila pomembnost spoštovanja dogovorov Minsk II, v Moskvi pa je izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Nemčijo in Rusijo, čeprav je “prijateljstvo na preizkušnji,” in se zavzela za izboljšanje odnosov.
V strokovni javnosti pa se vse bolj pojavlja želja po obnovitvi pogovorov v t.i. Normandijskem formatu, v katerem so potekala pogajanja v Minsku; to pomeni, da bi se najpomembnejše odločitve sprejele med voditelji Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine. Pobuda ima največ podpore s strani EU.
Minsk II namreč prepoveduje prisotnost tujih oboroženih sil na Ukrajinskem ozemlju (tako ruskih kot katerihkoli drugih), predvideva pa večjo avtonomijo separatističnih samooklicanih republik (Doneck in Lugansk), preko katerih lahko Rusija izvaja določen vpliv na centralno oblast v Kijevu; preko avtonomnih entitet so Kurdi skupaj z iraškimi šiiti prevzeli nadzor nad večjim delom politike in oboroženih sil v Iraku, in Rusija v tem primeru hoče uporabiti podoben model, a verjetneje v manjšem obsegu.
Ruska logika je preprosta: zagovarjali bomo Dayton in Zahod bo moral zagovarjati Minsk. Če ne, bomo prekršili Dayton, aktivirali Dodika in destabilizirali Balkan. Rusija v resnici počne točno to, kar je napovedala v začetku: s koncentracijo vojaške sile pritegniti Zahod za pogajalsko mizo. Čeprav gre za hojo po robu, bomo od tu naprej najverjetneje priča iskanju kompromisov, saj če bi prišlo do spopada, bi bil ta tako velik, da ga v današnjih razmerah nihče ne bi upal tvegati; sloves novega krvnika Evrope bi bil pač pretežko breme.
Bistveno je, da se je eskalacija konflikta zaenkrat ustavila, intenzivnost diplomacije pa povečala. Glede na prejšnje obojestranske izgone diplomatov je sedanja “toplina” odnosov presenetljiva in obstaja velika verjetnost, da smo priča nastajanju temeljev trajnega dialoga, za katerega se je pred kratkim zavzel minister Matej Tonin.
Dokler ne bomo spoznali in priznali, da je Zahod tisti, ki ogroža Rusijo in ne obratno, krize ne bo konec. Obama je naredil nepopravljivo napako, ko je insceniral puč zoper Janukoviča, sprožil upor ukrajinskih Rusov na vzhodu Ukrajine in Putina prisilil, da je reagiral na način, kot je reagiral. Pokazal je, da ne misli le mirno gledati, kako Zahod oziroma Nato obkoljuje Rusijo, temveč da bo ukrepal z vsemi sredstvi, če bo v to prisiljen.
Putin ima prav, ko pravi, da Nato zahteva od ruske vojske na ruskem ozemlju, da se umakne v vojašnice, Nato pa kopiči orožje in vojaštvo od vsepovsod na ruskih mejah. Kaj delajo Američani, Britanci, Kanadčani… Slovenci (!) na ruskih mejah? So mar Rusi na naših mejah?
Od nepotrebnega konflikta z Rusijo imamo vsi škodo, Evropa in Rusija. Povečujejo se stroški za oboroževanje. Evropa ostaja brez zanesljivih dobav ruskega plina po primerni ceni in brez ruskih surovin, Rusija pa se izčrpava v oboroževalni tekmi.
Kdo je ljudem zmešal glave, da ne vidijo več, da rinejo v katastrofo?
Zahod ne ogroža Rusije.
Države, ki so trenutno v Natu so same hotele vstopiti v Nato, ker so se upravičeno bale Rusije.
Rusija tudi nikoli ni imela “primernih” cen za Evropo. Dejansko so prijateljske države, kot je Bolgarija, bolj odvisna od ruskega plina, plačevale dražji plin od Britanije, ki je bila manj odvisna.
V Latviji so samo postavili plinski terminal za plin iz Švedske, pa so Rusi sami od sebe znižali ceno plina za 30%.
Bolj zanimivo bi bilo slisati kdo je vam zmesal glavo?
Zahod da ogroza Rusijo? Vojasko najbrz. Prav zanima me kdo konkretno in zakaj bi poslal svojo vojsko cez rusko mejo? Celo, ce gremo do maximuma, kaj bi poceli z vsem tem teritorijem, ce bi ga osvojili? Toliko denarja sploh nimamo, da bi jih ziveli.
Zaradi plina in nafte? Pa saj imamo njihov plin in nafto. In ga placamo. Ali mogoce mislite, da ce bi osvojili Rusijo, da bi bila plin in nafta zastonj? Zastonj sta samo dokler sta v zemlji, kjerkoli na svetu.
Ampak nekaj drugega je, cesar nihce noce glasno povedat. Rusija potrebuje trg. Sibirija ni trg, Ukrajina pa je. Rusija je brez bivsega SZ trga samo velika drzava z GDPjem priblizno na ravni Italije, s plinom in nafto vred. Brez njih pa komaj kaj omembe vredno. Rusija se ne more razviti in lahko se naprej propada, ce ne pridobi trga. Zato Rusija skoraj mora ogrozati svoje sosede in s tem tudi EU. Ker ga ne more pridobiti z ekonomskimi ordodji, ga lahko le vojasko. Kot je to tudi vedno storila v preteklosti. To je njen interes, seveda ce ga merimo v merilih 19. in 20. stoletja. Ne smemo pozabiti kaj je rekel Stalin med korejsko vojno: ta vojna ne stane nic, razen cloveskih zivljenj in teh imamo na pretek. Zato je diskusija med Zahodom in Rusijo tako tezavna.
Ruse obvladujejo dve obsesiji.
Prva je ta, da so večvredni, da imaj v vsem prav. Odtod tudi rusko pravoslavje, krščanstvo,ki pa se bistveno razlikuje pd katolištva v Evropi.V tem ne popuščajo.Poglejmo soi ,kako trmasto vztrajajo pri kolendarju. Pa cirilici. Pa pri tem, da so velesilla in želijo o vsem odločati.
Druga obsesija pa je izhod na toplo morje. Geografsko je Rusija zaprta na celino. Na toplo morje ima izhod preko Bosporja in Dardanel v Turčiji, in preko ožine med Dansko in Švedsko na Baltiku.Zato so prizadevanja Rusije, kako priti do toplega morja.
To lahko Rusija doseže le z osvajanjem, na jugu Turčije, na Severu pa Poljske, Nemčije in še koga.
To povzroča večne napetosti. Posebno je tbsesijo toplega morja načela samstojna Ukrajina.
Ta se je polastila Krima, ki je več kot 200 let največja ruska križarka. Krim je trdnjava. Krim je vojna baza. Krim je južna ruska flota.
Vsako omejevanje, ali rprečevanje te ruske obsesije vzbudi napetosti. In sedaj to počneta Evropa in ZDA. Rusi se ne dajo in kratki konec bosta potegnili Evropa in ZDA.
Prav gotovo bosta morali spremeniti taktiko, saj se javlja nov problem.
Pojavlja s evse moćnejša Kitajska.
Ekspanzijo Kitajske pa lahko brzdajo le združena Evropa, Rusija in ZDA.
Vse tri velesile skupaj ne dosežejo števila Kitajcev. Skupaj pa imajo v posesti več surovin kot Kitajska in prav posest surovin lahko uspostavi ravnotežje sil.
Vedeti moramo, da le uravnotežene svet je varen.
Dober prikaz dejanskega stanja in ŽELJE – Rusov.
Toplo morje je termin iz preteklosti. Danes imajo Rusi popolnoma druge probleme. Trga nimajo, neodvisno od morja. Koliko ruskih produktov in koliko nemskih poznate?
Pa tudi religija nima nobene teze v odnosih. Rusi imajo kompleks manjvrednosti, ne vecvrednosti (psihologi vedo, da je to eno in isto). Zato se krcevito oklepajo tako religije kot velike zmage, ker drugega nimajo. Razen vojske seveda.
…in ker Rusija nima trga, mora razbiti EU. To je njen nacionalen interes.
Zahod ne ogroža Rusije. To je smešna trditev. 6% Rusije meji na zahodne države in sedaj,da je Rusija stisnjena v kot? Precej širok kot bi rekel. Dejstva so jasna in nedvomna: Rusija je edina država v Evropi,ki je po letu 1945 napadla,okupirala in si prisvojila tuje ozemlje. Moldavija,Gruzija,Ukrajina. Niti enega zahodnega vojaka ni v Rusiji,so pa ruski v vseh 3 državah. To je vse. Edini agresor je Rusija. NATO se ne širi zaradi Washingtona,pač pa ker ruska vojaška agresija dela svoje sosede živčne,ki svojo varnost iščejo v povezavi z Zahodom.
..pozabili ste DDR (1953), Madzarska (1956), Ceska (1968).
Edini razlog za clanstvo v NATO za vse male, tudi vecje evropske drzave, je da so nekako zascitene pred ruskim napadom. Ce ne bi bilo 5. clena, nihce ne bi rabil NATO pakta.
Mogoče pa je Putin spoznal, da zahod ne bo tako blag kot je bil do Hitlerja, ki je najprej hotel zavarovati svoje rojake v drugih državah in jih postopoma zaradi preblagega nasprotovanja zahoda pripajal nemški državi ( dele Francije, Češke, Avstrijo…)
Upajmo.
Zahod bo še naprej kupoval surovine od Rusije.
Belorusija se bo še uradno priključila Rusiji.
Ukrajina ne bo članica NATA.
Krim bo ostal Ruski.
Če Ukrajina ne bo pridna, bo Putin še vojaško zasedel Donbas, ki ga itak obvladujejo Rusi in ga priključil Rusiji in igral s karto Balkana.
Balkan bo zaradi Srbije večno na tehtnici-Srbija zdaj predstavlja isto vlogo kot Jugoslavija nekdaj, v drek bo potegnjena Slovenija-samo, da so na krmilu Udbokučanisti.
Nujna je povezava z Višegradci.
—————————————————————————–
Osovina Zla je Moskva-Kulturni Marksizem sveta-Peking
Bivsi svetovalec ameriškega predsednika Reagana Doug Bandow priporoča “US Should Leave the Balkans Be” https://original.antiwar.com/doug-bandow/2022/01/18/us-should-leave-the-balkans-be/
Zanimiv intervju na temo vaših komentarjev z italijanskim generalom, ki pojasni ozadje dogajanja, na https://www.strategic-culture.org/news/2022/01/18/anatomy-of-america-global-hegemony-what-led-its-incredible-success-and-what-will-cause-its-unavoidable-decline/
O Bosni in Hercegovini. Dayton je tam določili dve entiteti in distrikt Brčko. Prvo 51% ozemlja – namenoma so Srbom vzeli srbski del Sarajeva, Ključ, Sanski most, itn, je poimenoval Federacija Bošnkajov in Hrvatov, drugo pa Republika Srbska, ki ima 49%. ozemlja BiH. Zanimivo je, da sedaj Bošnjaki prvo vedno imenujejo le FBiH – ki pa so jo preimenovali v Federacijo Bosna in Hercegovina, drugo pa manjša entiteta RS. Če sebe omenjajo, poredko govorijo o Hrvatih, generalno pa naj bi v tej državi živeli narodno neopredeljeni Bosanci in Hercegovci, kar pa bi prevedeno pomenilo, da živijo le prvorazredni muslimani in drugorazredni Srbi in Hrvatje. Dodik zahteva le popolno spoštovanje Daytonskega in Pariškega sporazuma in entoteti Srbov, ki pa je polna Bošnjakov in precej Hrvatov, vrnitev vseh prisotojnosti, ki jih je imela pred zloglasnim angleškim predstavnikom mednarodne skupnosti. Vsi trije narodi so konstituti narodi BiH. Žal pa Bošnjaki spet razpirajo svoja oglaševalska, nacionalistična krila in se kljub vsem bonitetam, ki jih uživajo v obeh entitetah, razglašajo za ogrožene. Od koga? Kdaj pa je že bil premožen in vsestransko premeten človek, ki poseduje milijarde denarja, ogrožen od siromaka, kateremu zaradi njegovih prikrojenih resnic nihče ne pomaga. Če prevdemo na Slovenijo; ob Slovencih na naših 20.000 km2 še v znatnem številu prebivajo neavtohtoni pripadniki drugih narodov, katerim smo v času po II, svetovni vojni ipporabnostno namenili obilo ozemlja. Žal se ta proces še odvija. Kdo bo slovenski Dodik?