Dimitrij Rupel, Siol.net: Uničenje resnice

Uredništvo
2
Dimitrij Rupel v komentarju za Siol piše, da se v Ljubljani in drugih slovenskih mestih v zadnjem času zbirajo množice, ki protestirajo zoper vse mogoče pojave, mimogrede tudi zoper covid 19. Tudi politično vreme je depresivno. “Značilnost slovenske politične in medijske retorike je, da se z drugače mislečimi ni mogoče niti pogovarjati, kaj šele z njimi sodelovati. V Sloveniji je zmanjkalo moči za razpravo o obvladovanju temeljnih družbenih (političnih, kulturnih …) razlik,” piše Rupel, ki opozarja na krizo sporazumevanja na družabnih omrežjih.
Nadalje opozarja na članek nemškega Der Spiegla z naslovom Uničenje resnice, ki govori o pešanju “skupne realnosti” v zahodnih liberalnih družbah.
Nastala je kriza zaupanja oz. vojna nezaupanja, očitna povsod v zahodnem svetu. Grožnja ob tem prihaja s strani (pretežno desničarske) “kulture trolov”, ki stavi na kaos in zavajanje, in iz (pretežno levičarske) “kulture izbrisa” (Cancel Culture), ki želi vzpostaviti prisilno konformnost in izriniti drugače misleče (prilagoditev in družben pritisk).
“V komunizmu so hoteli ljudi prepričati, da je pred njimi veličastna socialistična prihodnost. Nova propaganda se osredotoča na sejanje zmede in razširjanje teorij zarote,” Rupel navaja citat britanskega novinarja Petra Pomerantseva v nemškem članku.
Kot piše, nove razmere vplivajo tudi na znanost, tako da raziskovalci ne verjamejo več svojim kolegom, zaradi česar znanstveniki nazadnje govorijo le sami s seboj.
A bistvo Ruplovega vabila je v vabilu k spoštovanju različnih, drugačnih mnenj in sploh k previdnosti pri kopičenju digitalnih sporočil in k pozornemu branju  besedil v knjigah, člankih in na spletu.

2 KOMENTARJI

  1. Kar se je zgodilo na Zahodu od pojava interneta naprej je to, da je bil razbit medijski monopol elite. Internet je omogočil nastanek številnih internetnih medijev, ker so stroški teh medijev bistveno nižji kot so stroški tiskanih ali TV medijev. Poleg tega je prek različnih forumov, blogov in vlogov dobil možnost tako rekoč vsakdo, ki ima ambicijo, da sodeluje v javnem diskurzu. Česa takega doslej v zgodovini še ni bilo.

    Seveda je nastal tudi problem trolov oziroma ljudi, ki načrtno lansirajo lažne novice, toda pravi problem je nekje drugje. Pravi problem je v tem, da je zahodna elita, ki obvladuje glavne medije, do pojava interneta monopolno narekovala medijski diskurz izključno v svojem interesu, zdaj pa se je pojavila množica malih internetnih medijev, ki se ne ozirajo na interese lokalnih elit in niti globalne oziroma zahodne elite in pišejo, kar jim drago. Elita je spoznala, da so prek dejanske politične, ideološke in interesne pluralizacije medijev ogroženi njeni vitalni interesi. Reakcija je seveda sledila.

    Zahodna elita se je zaradi obrambe svojih specifičnih interesov zatekla k že preizkušenemu orodju: cenzuri. Ker je državna cenzura seveda nedemokratičen instrument, je elita pogruntala obvod in sicer cenzuro, ki jo izvajajo internetni medijski velikani sami na podlagi svojih internih pravil. Rezultat je (skoraj) enak, kot če bi cenzuro v prid elite izvajala država/politika, le videz demokracije je tako ohranjen. Razlika je samo v tem, da bi državni cenzor “prestopnike” lahko tudi oglobil in utišal za vedno, česar zasebna podjetja ne morejo. To je pač cena, ki jo mora plačati elita, da vzdržuje videz demokracije.

    Če sledimo Ruplovi trditvi o uničenju resnice, gre bolj za uničenje ene resnice, ki je absolutno dominirala do pojava interneta in še vedno dominira v dominantnih medijih, le da se je njen monopol močno skrhal s pojavom množice internetnih medijev. Elita, ki se čuti zaradi izgube medijskega monopola ogrožena pri uveljavljanju svojih interesov, govori kar uničenju resnice – njene resnice – dejansko pa gre za uničenje njenega monopola.

    Simptomatično je recimo to, da so v začetni dobi intereneta dominantni mediji vsi po vrsti omogočali komentarje bralcev, da bi kasneje veliko njih komentiranje bralcev ukinilo. Izgovor je seveda, da zaradi trolov in neresnih komentatorjev, resnica pa je, da predvsem zato, ker se elita počuti ogrožena v svojih interesih po obvladovanju družbe.

    • Pravilen komentar Navigator.

      Celo slavni The Economoist je imel nekoč komentarje bralcev, ki so jih kasneje ukinili. Razlog je bil v tem, da so komentatorji vedno znova razkrinkali njihovo brutalno globalistično agendo. Ko so ukinili komentarje, sem jih nehal brati, ker so postali brez njih popolnoma nezanimivi.

      Živimo v svetu, kjer so komentarji pogosto pametnejši od samih člankov. Ko je šlo za problem migrantskih tokov leta 2015-2016, so ukinili komentiranje tudi na RTV SLO in 24ur. Novinar je napisal članek o migrantih, komentatorji pa so razkrinkali njegove laži.

      Spletno komentiranje je ultimativna demokracija. Tudi če imaš medijske monopole. Dokler lahko prebereš necenzurirane komentarje, boš izvedel vse plati zgodbe. Spletno komentiranje vrača diskurz v novinarstvo. Javni prostor se s tem odpira za vse, kot v idealu grške Agore.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime