O vlogi Slovenije v Evropi in svetu, o demokraciji v Sloveniji, razmerah v zunanji politiki in njenih usmeritvah in o diplomaciji cepljenja smo se z Dimitrijem Ruplom pogovarjali včeraj.
V drugem delu pa o tem, kaj najbolj škoduje slovenski diplomaciji, od kod izvirajo medijski napadi na Slovenijo in zakaj je desni pol tako šibek v tem Evropskem spopadu ter o spominih na slovensko osamosvojitev, vlogi diaspore in o tem, katere vse možnosti so bile v času osamosvojitve v igri.
Dr. Dimitrij Rupel je sociolog, politik, diplomat, pisatelj, dramatik in publicist. Od leta 1970 je delal na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kasneje pa je bil tudi rektor Nove univerze. Skupaj z Jožetom Pučnikom, Janezom Janšo in Francetom Bučarjem je ustanovil Slovensko demokratično zvezo.
Leta 1990 je postal prvi slovenski zunanji minister. Funkcijo je opravljal do leta 1992, potem pa še med leti 2000 in 2008. od leta 1994 do 1997 je bil župan Ljubljane, med letoma 1997 in 2000 pa veleposlanik Republike Slovenije v ZDA.
Koliko slovenski diplomaciji škodijo nepremišljeni tviti (denimo čestitka Janše Trumpu), nesorazmerno število obiskov Moskve v primerjavi z Washingtonom in razna napihnjena poročila nevladnih organizacij, ki Slovenijo slikajo kot avtoritarno državo?
Včasih bi si želel več premisleka in zadržanosti. Sam sem sicer Janševo čestitko na Twitterju razumel kot čestitko za njegovo držo. Trump se je držal zelo herojsko, čeprav je bil tudi nesramen. To ni bila čestitka za zmago na volitvah. Mislim, da ti tviti, ki so za moj okus problematična oblika komunikacije, niso povzročili večje škode.
Med letoma 1999 in 2008 smo imeli prisrčne odnose z ZDA. Pri nas sta bila Clinton in Bush, slednji celo dvakrat, Slovenija je bila štirikrat ali petkrat v ovalni pisarni Bele hiše. To je bilo dobro obdobje. Da je Erjavec hodil v Moskvo sicer ni narobe, ampak moral bi hoditi tudi v Washington. Da se to ni zgodilo, je verjetno povezano tudi z njegovimi jezikovnimi težavami.
Največjo škodo smo si po mojem naredili med letoma 2009 in 2020, z zadrtostjo do Hrvaške in ustrežljivostjo do Rusije. Spomnim se celo, da je slovenska vlada v Evropi nasprotovala sankcijam zoper Belorusijo. Verjetno veste, zakaj.
Trenutno se vračamo v tiste čase, ko smo bili v diplomaciji relativno uspešni. Živimo pa v nemogočih razmerah s to nesrečno epidemijo.
Največjo škodo smo si po mojem naredili med letoma 2009 in 2020, z zadrtostjo do Hrvaške in ustrežljivostjo do Rusije.
Tuji mediji o Sloveniji v zadnjem času v glavnem pišejo predvsem v negativni luči. Čemu pripisujete vzrok za to?
To je naše lastno maslo. Ti teksti so napisani v Ljubljani. To je skrajno zanikrno. Drži pa, da imamo tudi v Evropi levičarski odklon v medijih.
Zakaj ima na evropskem parketu politična in medijska levica takšno premoč, da lahko s takšnim uspehom domače notranjepolitične zgodbe prodajo tujim medijem ter funkcionarjem in urednikom v EU? Od kod nemoč oz. neuspeh desnosredinske strani, da ekvivalentno predstavi svojo plat zgodbe?
Naši predstavniki v Bruslju ne delajo tega, kar bi morali. Naš ambasador v Bruslju bi se moral dnevno odzivati na takšna pisanja. Naš komisar Lenarčič bi moral braniti svojo državo, ne pa da dopušča, da njegova kolegica Jourova govori takšne neumnosti.
Jezen sem na ljudi, ki smo jih v dobri veri poslali v inozemstvo, da služijo državi, pa so tam agenti ene stranke. Gospod Lenarčič je agent LMŠ. Da ne govorim o evropskih poslancih, kot sta g. Brglez in ga. Fajon, ki ne delajo drugega, kot promovirajo interese svoje stranke. Predstavniki druge strani so nekam nemočni.
Zakaj je druga stran tako nemočna?
Težko rečem. Nekaj zaradi napak v preteklosti, nekaj zaradi slabih možnosti za promocijo. Levičarske stranke so v času slovenske samostojnosti vladale tri četrtine časa. Če ste mlada, perspektivna oseba, se vprašate, kam naj se povežem, da bom uspešen v življenju. In se povežete na tisto stran, ki je uspešnejša. Levica je pri nas zelo uspešna, ker imajo denar, povezave in mehanizme.
Razočaran sem nad tem, kar počne poslanka Nove Slovenije, ki bolj navija za levico kot za stranko, ki jo je poslala tja. Imamo smolo z ljudmi. Naša kadrovska politika je bila slabotna. Tudi na desnici se je pogosto izbiralo ljudi bolj zaradi strankarske lojalnosti kot prodornosti in to se nam zdaj maščuje. Dodatno breme pa predstavlja še naš izobraževalni sistem. Imamo fakulteto, ki proizvaja radikalne levičarje. Ko se pojavi pobuda privatne univerze, jo skušajo z vsemi sredstvi zatreti, da varujejo svoj monopol.
Tukaj mislim, da bo znova treba nastopiti skrajno previdno, pretehtano, resnicoljubno in verodostojno. Treba se bo organizirati na nek dostojen način. Naši komunikacijski aparati bi morali bruhati pojasnila o tem, kaj se dogaja. Sam sem napisal tri pisma v angleščini in jih pošiljal na različne naslove, recimo na Deutsche Welle, Observerja, New York Times. Ampak to ni moje delo. Jaz sem upokojenec. Imamo pa mlade ljudi, ki so zato plačani, da bi učinkovito delali svoje delo.
Potrebujemo en moderen desni agitprop. V Ameriki in Evropi imate institucije, think-tanke, komisije, ki se resno in sistematično ukvarjajo z zunanjo politiko. Mi smo, kar se tega tiče, precej bosi. To je treba popraviti in se bolje organizirati. Tako na ravni diplomacije kot raznih inštitutov.
V času osamosvojitve je slovenska diaspora v tujini igrala pomembno vlogo. Kakšna pa je ta njena vloga danes? Znamo izkoristiti, da smo imeli soprogo ameriškega predsednika, da je Amy Klobuchar med najvplivnejšimi demokrati?
Časi pred tridesetimi leti so bili drugačni kot danes. Takrat nismo imeli države, danes pa si država lahko pomaga sama. Takrat smo bili bolj ena nadobudna in pustolovska druščina. Ljudem, ki živijo v tujini, se ne zdi potrebno, da bi se danes vtikali v slovensko politiko.
Glede Melanije Trump sem precej nesrečen. Precej smo se ji zamerili. Postavljali smo žaljive kipe, bilo je nekaj po mojem mnenju nepotrebnih knjig. Mislim tudi, da naši ambasadorji niso naredili svojega dela. V Washingtonu smo imeli ambasadorja, ki ga je postavila socialna demokracija, ki tam ni preveč dobro funkcioniral. V Washingtonu morate imeti tudi prijatelje in o njem se je raznesel glas, kam spada.
Izseljenci so bili vedno v pomoč, ko je bilo treba. Razlogov in potreb za pomoč, kot so bili leta 1991, zdaj ni. Ima pa država v tujini svoje ljudi, in če ti ljudje ne razumejo, kaj je treba delati, potem lahko rečem samo Bog nam pomagaj.
Slovensko diplomacijo ste vodili v času, ko smo se osamosvajali in se trudili za priznanje mednarodne skupnosti. Kaj vam najbolj ostaja v spominu iz tistega časa?
Iz časa osamosvajanja so name naredili največji vtis dogodki iz najbolj napetega časa, ko je bilo v tujini precej oporekanja naši politiki. Sprejemali so politiko demokratizacije, upajoč, da se bo razširila na celotno Jugoslavijo, vsi naši sogovorniki pa so bili zadržani do osamosvojitve, ki so jo imeli za etnični prepir.
Sprejemali so politiko demokratizacije, upajoč, da se bo razširila na celotno Jugoslavijo, vsi naši sogovorniki pa so bili zadržani do osamosvojitve, ki so jo imeli za etnični prepir.
Najbolj so se mi vtisnili v spomin dogodki tik pred razglasitvijo neodvisnosti. Takrat sem potoval naokrog in prepričeval naše partnerje, da nas podprejo. Takrat sem se pogovarjal z Italijanskim premierjem Fanfanijem, ki je rekel, da vsak dan moli za Gorbačova. On je ocenil, da se je lepilo, ki je držalo skupaj komunistični svet, hkrati pa tudi nasprotnike komunističnega sveta, izrabilo in je napovedal konec komunizma.
Približno v istem času sem bil na obisku pri Jelcinu, ki je bil takrat predsednik ruske dume. Sovjetska zveza je takrat še obstajala. Jelcin nama je takrat s Peterletom rekel, da bo Sovjetska zveza razpadla. To je bilo maja 1991. Razpadla je potem konec leta 1991. Maja smo se mi bali, da bi jih Srbi poklicali na pomoč.
Zelo napeti so bili trenutki na Brijonih. To je bilo 7. julija. Takrat smo vojno končali. Nekaterim v Ljubljani to ni bilo všeč, saj bi vojno še nadaljevali. Jaz pa sem takrat z našo delegacijo smatral, da je treba vojno končati. Mislim, da smo pravilno postopali.
Trimesečni moratorij, na katerega smo pristali, bi se lahko izpridil. Ampak to so vendarle bili časi odpiranja in sprejemljivosti novih idej. Spomnim se sestankov v Zagrebu. Evropska unija je takrat želela, da se odpovemo osamosvojitvi. To so ponovili dvakrat v času vojne. Rekli so: odpovejte se samostojnosti, pa vas bomo podprli.
Oba s Kučanom sva bila takrat trdna, ker sva vedela, kakšno je razpoloženje v Ljubljani. To se je potem obrestovalo. Zjutraj drugega julija je v Zagrebu prišel k meni Giani De Michelis, italijanski zunanji minister in rekel: »Dimitrij, ne boj se, Slovenija bo postala samostojna država, kar se pa Hrvaške tiče, pa ni tako zelo gotovo.«
To so bili trenutki, ko se je spreminjala zgodovina. Tega se najrajši spominjam.
Kaj bi se zgodilo s Slovenijo, če leta 1990 na volitvah ne bi zmagal Demos z jasnim osamosvojitvenim programom? Kaj bi se zgodilo z Jugoslavijo in kje bi v tem primeru bila Slovenija?
To je težko ocenjevati za nazaj. Tako jaz kot moji kolegi smo trdno verjeli, da bomo dobili državo. Bili smo zanesenjaki. Ni bilo dvoma v nikomer od nas, da se bo zgodba srečno končala. Če Demos ne bi zmagal, bi se Jugoslavija verjetno še nekaj časa vlekla.
Demos je zaustavil naval srbske vojske, Miloševića in komunizma. Če tega ne bi zaustavili, bi ta politika počasi prišla k nam. Ampak verjetno bi naraščal tudi odpor, ki je bil evidenten in ga ni bilo mogoče zatreti. Ljudje so bili siti Jugoslavije, Miloševića, inflacije, gospodarskega kriminala in tako naprej. Demos je bil zanesljiv zmagovalec, podobno, kot je bila Solidarnost na Poljskem in Havel na Češkem.
Ljudje so bili siti Jugoslavije, Miloševića, inflacije, gospodarskega kriminala in tako naprej.
Imeli pa smo težji položaj, ker nismo bili država, in ker so bili slovenski komunisti za spoznanje bolj spretni od čeških in poljskih. Konflikt med Slovenijo in Jugoslavijo je bil neizbežen. Če ga ne bi izkoristil Demos, bi ga nekdo drug. Vprašanje pa je, kakšna država bi potem nastala, če bi sploh nastala.
Ne samo v Zagrebu in na Brijonih, Evropska unija je celo na Haaški konferenci septembra in oktobra 1991 podpirala idejo Bosne in Hercegovine in Makedonije o tretji Jugoslaviji. EU je podpirala demokracijo in avtonomnost republik, želela pa je ohraniti neko celoto Jugoslavije. Jugoslavija bi lahko postala neke vrste Jugoslovanska gospodarska skupnost.
Slovenci in Hrvatje smo bili za to, da gremo ven iz Jugoslavije, Srbi in Črnogorci so hoteli nadaljevati zgodbo, Bosanci in Makedonci pa so iskali tretjo pot in ta tretja pot je bila EU zelo všeč. Ni bilo treba premagati le najbolj trdih nasprotnikov, ampak smo morali prepričati tudi naše prijatelje. To je najpomembnejša zgodba.
Kakšen odnos do Slovenske osamosvojitve imamo Slovenci danes? Kako nam pri tem lahko pomaga muzej slovenske osamosvojitve?
V času covida je težko imeti fantazije o tem, kako bi ljudje hodili v muzeje. Zdaj ves čas poslujemo prek računalnika. Na Novi univerzi smo izdelali Enciklopedijo slovenske osamosvojitve, ki jo lahko gledate na spletu. Mislim, da bi nekaj takšnega potrebovali tudi v fizični obliki. Podpiram idejo o muzeju slovenske osamosvojitve.
Dejstvo pa je, da je danes na ključnih položajih generacija, ki osamosvajanja ni doživljala tako kot moja generacija, ki počasi odhaja. Šolski sistem nam pri tem kaj dosti ne pomaga. Osamosvojitev je vedno na koncu šolskega leta, ko že vsi hodijo na morje in razmišljajo o valeti ali pa maturi. Glede na te objektivne okoliščine je razumevanje osamosvojitve relativno slabo in neprimerno. Jaz si po svojih močeh prizadevam, da bi tisti čas čim bolj vestno in verodostojno opisoval.
Mislim, da bi se ljudje morali vprašati, kako smo živeli prej. Tisti, ki ne vedo, naj vprašajo svoje starše ali stare starše. Jaz sem za svoje stanovanje v Ljubljani plačeval račun za elektriko, ki je znašal 600 milijonov dinarjev. To je neverjetno. Jaz sem takoj, ko sem dobil plačo, takrat smo dobili gotovino v kuverti, še isti dan odšel do ene gospe, ki je imela stike z zdomci in takoj zamenjal za nemške marke.
Življenje v socializmu je bilo prijetno za tiste, ki so bili uspavani ali pa so spadali v novi razred. Za splošno prebivalstvo, za kmete, obrtnike, ljudi z idejami, kulturo pa to niso bili dobri časi.
Odličen intervju. Strinjam se z vsem, kar je rekel dr. Rupel. Koliko nas je takih?
Zakaj je DIMSI jezen na JANŠEVIKE,ker so v EU v službi ORBANA ?
Ali pa zato,ker njegov tovariš Janez Janša nima ideje kakšno službo bi mu dal ?
Dzi…
Koliko te plačuje Zgaga. Ker delaš to, kar je Zgaga počel, takoj ko se je začela sestavljati vlada JJ ?
KLERIKALKA,ali si ti še ena kopriva,pa ne iz KOPRIVE,ampak iz kleti na Trstenjakovi ???
dzi…
Mislim, da si v kleti ti.
Pišeš tako, kot, da ne vidiš, da imamo svobodo.
Lahko (če ne bi bil v kleti) bi prosto hodil po mestih in travnikih, ter užival sedaj, ko se vlada trudi, da bo vsem dobro.
Dr. Rupel je seveda razgledan človek, diplomat in politik, intelektualec prvega razreda.
Odlične misli. Logične, pametne in pravične.
vedno znova pa se vprašam, kako da se SLO butcev nič ne prime?
Nič pametnega seveda. vse idiotske stvari pa znajo napamet !
Ja, vsak dan se v SLo zgodi toliko stvari, da je mogoč samo en zaključek. Ta folk je zmeden, neuk in pokvarjen ! Globoka država jih ima za total osle in se s folkom poigrava.
ta pa tega ne razume. Lahko temu folku 100 krat kaj poveš, pa bo trobil svoje. To je neverjetno. Sem se peljal mimo ene tržnice, folka kot toče. da bi se kdo kaj sekiral in držal kako resno razdaljo…dajte no. saj imajo v glavnem maske, kako dolgapa je njihova postelja pa ne vedo…
Poleg covida je noro levičarstvo enako hud problem. In nič ne kaže, da se ga bomo znebili.
A mi lahko kdo pove in razloži, kako nor moraš biti, da buljiš info RTV ali POP TV ??????
In bereš splete MSM ????
Ravno tako nor ,da prebereš tvoje pisanje do konca.
Tradicija KPJ in njihovih naslednikov ter simpatizerjev je tudi v izdaji lastnega naroda
Viktorh
Ti si pa zgleda leta 1942-45 prešprical! Edina in nikoli izbrisana sramotna izdaja slovenskega naroda!
IGOR
Kaj se je dogajalo do leta 45 ne vem, sem premlad za to. Vem le, da so drugače misleče zločinski komunisti zmetali v jame, če so imeli srečo so pristali le na golem otoku. Sem pa dovolj star, da sem okusil vso grozo, zatiranje in kršenje človekovih pravic v koncentracijskem taborišču imenovanem Jugoslavija.
Bravo Domovina!
Zelo dober intervju ste pripravili.
Rupel je intelektualec in odličen poznavalec DIPLOMACIJE, katero je pomagal formirati.
Tudi jaz se vprašujem, komu služijo naši poslanci v Bruslju ?
Levico še razumem, da dela izključno za interes Levih, čeprav bi morali biti navzven prvo Slovenci.
Razočarala pa nas je res poslanka, ki smo jo volilci volili, kot Desno, sedaj pa se v Bruslju obrača k Levim. To se vidi, da žalosti Rupla in verjetno tudi Peterleta. Kajti Peterle ni v tujini nikoli blatil Slovenije, ampak deloval v podporo Evropskih krščanskih vrednot.
Vsekakor bi moral veleposlanik Slovenije v Bruslju in enako komisar Lenarčič (čeprav je Šarcev človek) vseeno opozoriti, da v Sloveniji imamo DEMOKRACIJO, ki jo Levica razume tako, da oblast pripada IZKLJUČNO Levim. In tudi RTV in STA smatrata, da je njihov gospodar Levica.
Če je Ljudmila poštena, je dolžna glasno povedati v Bruslju, da ima 90% medijev v rokah Levica in ne Janša.
V Sloveniji ni samo JJ, ampak nas je veliko konservativnih Slovencev, ki imamo pravico zagovarjati, da ni prav, da je Levica tako agresivna in z LAŽMI blati vlado in posledično Slovenijo – širom po svetu.
Hvala Dimitriju Ruplu, za njegova jasna stališča do vlade, Bruslja in DEMOKRACIJE – tako doma, kot v Bruslju !
Ampak jaz sem že v prvi polovici 60. let pri vojakih rekel, da bi Slovenija morala biti sama zase. Če ne bi bilo nekega slovenskega oficirja, ki povsem zasebno ni bil preveč za komunizem, bi me čakale hude sankcije.
In moja vizija se je uresničila hkrati s padcem komunizma. Slutil sem, da bo ta zatiralski sistem propadel, a sem bil prepričan, da to še ne bo za čas mojega življenja.
Jože P. Damijan v Dnevniku omenja tovarišico Ljudmilo Novak ob boku Čeferina in Vesela kot možno tvorko nekakšnega novega LDS.
In priiDomovina vztrajno molčite ob sramotni raboti Novakove v evropskem parlamentu, ob njenem kričečem molku ob napadih na ministre iz njene stranke ter ob njenem unisonu s stališči SD in Fajonove.
Boste zmogli tudi kaj o tem, t.i. “Uredništvo” ? Če ne za radi drugega, vsaj v znak spoštovanja do dveh izjemnih ministrov iz vrst Nsi, Ciglerja in Vrtovca. …in navsezadnje v podporo predsedniku stranke Toninu. Bo šlo, “uredništvo2?
Bac, jaz sem prebrala samo naslov tega Dnevnikovega intervjuja – na najdi.si
“Z jasno vsebino okrepiti sredino, povezati progresivne sile in zmagati na volitvah” je menda rekel JPD. Izjava za neumne.
Kaj imajo skupnega progresivne sile in sredina, ve samo JPD. Da o jasnih vsebinah, s katerimi bi JPD zmagal na volitvah, niti ne govorim. Ljudje pa kar verjamejo. Folk je zmeden in neuk, tu se povsem strinjam s komentatorjem Ljubljana. Naročeni so na Dnevnik že veliko let, navajeni so na RTV dnevnik ob večerih – tako kot na jutranjo kavo. In peljejo vse, kar jim tam naložijo. Zamujena, pohabljena generacija. Ko takole po telefonu klepetam s puncami (! hehe!) mojih let, včasih beseda nanese na politiko. Potem pa začne kar bruhati iz njih globoko sovraštvo do JJ. Vse nebuloze, ki so jih slišale zvečer pri dnevniku ali prebrale v svojem priljubljenem Dnevniku, mi zmečejo v obraz (oz. v telefon). Še ustaviti jih ne moreš. Logika in argumenti jih ne zanimajo. Še poslušati nočejo.
Veliko napornega dela nas še čaka pri ozaveščanju naših najmlajših – če nam bo le Bog odmeril še kaj let na tem svetu. Še posledic komunizma nismo preboleli, pa je že tu razsipno potrošništvo, LGBT, nihilizem …
Odličen intervju. Sploh ni potrebe, da naštevamo “agente”, ki v EU nabijajo za levico. Za take prejemke, kot jih imajo, bi morali biti vsaj malo bolj uravnoteženi.
Upam, da levi nabijači nikoli več ne dobijo mandata za tujino. NIKOLI1
Dzi nu…Dimsi je jezen na tvoje idole, ki jim je za narod in njegovo prosperiteto toliko kot za lanski sneg.
Nobenih služb ne potrebujejo tisti, ki jim to podtikaš.Osamosvojitelji niso delali za denar ampak domovinsko čast. Heroji, ne da bi koga likvidirali! Denar in kariera na račun ljudstva je domena levičarjev.Samo za to gre, če si danes “kul”! Bedna, bleferska druščina (s tvojo pomočjo!)
čebulica,ali ni tovariš Janez Janša izjavil,da ima kliniko v Avstraliji ?
Za to je pa potrebno kar nekaj denarčkov.
Res spadaš v JANŠEVISTITIČNO druščino.
Ti seveda veš,da ti tovariš Janez Janša, “ŠPARA” mesto v deželi tam spodaj in ne bo niti preverjal.
Preroku Neju čestitam in se veselim, da so njegove sanje postale resničnost.Jaz sem bila v tistih letih kot otrok prepričana, da je Titova Jugoslavija vekotrajna, ker smo bili v šoli ( in doma!) tako vzgojeni.Če bi pri osamosvojitvi ne sodeloval tudi Kučan, bi mojega očeta ob zmagi Demosa zadela kap! On ni mogel dojeti, da je “ratalo”!Zakaj? Dodobra so ga ustrahovali in postal je več kot lojalen.
Bac, pridružujem se pozivu Domovini, da na temo Ljudmila kaj napiše. Njeno vedenje je zame nedoumljivo in zelo upam, da si v stranki med seboj kaj povedo in izmenjajo stališča.Tukaj gre za politiko in nima krščansko odpuščanje nobenega mesta!JJ kot tak ni nikoli delal škode Novakovi, ona pa ga obrekuje na vseh koncih ! Pomladne stranke so mi bile blizu. Trenutno pa se mi ni težko odločiti komu nameniti glas, saj pač Novakova ne zastopa mojega prepričanja!Žal! Hudo mi je, ker poznam kar nekaj odpadnikov od NSi, po njeni zaslugi! Štajerka, tvoje upanje je zaman! Še bodo ljudje pošiljali levičarje v EU! Naš šolski sistem nima ne državljanske ne domoljubne vzgoje in stvar je dolgoročno izgubljena! Poznam mlade, ki se vključijo v SD in služba se zgodi in to ne slaba! Tako je, ker je psihična percepcija politične realnosti poškodovana! Ampak, lažje bom odšla na oni svet z zavestjo, da sem vedela kaj je prav in tako po svojih skromnih močeh tudi ravnala!
Vse lepo in prav, gospod Rupel je vsekakor razgledan in izkušen politik. Ampak je tudi “svojega denarja vreden”, kako pravi pregovor.
Jaz spremljam to od daleč, a mi gospod Rupel nikoli ni vzbujal posebnega navdušenja. Prvič, oseba je definicija tega, kar očita drugim. Slogan “kam naj se povežem, da bom uspešen v življenju”, kot sam pravi v članku, je poosebljenje njegove politične poti. Najprej minister v LDS, potem je tik pred volitvami (kako zanimivo) prestopil v SDS, leta 2008 užaljeno izjavil, da ne razume, zakaj ga Pahor ne želi v svoji vladi. Kasneje je dobil mesto konzula v Trstu. Osebno bolj spoštujem ljudi, ki imajo načela in vrednote in se ne obračajo po vetru.
Njegova kritika zunanje politike v odnosu do Hrvaške je sicer smotrna, a bodimo pošteni, kot zunanji minister z najdaljšim stažom je v veliki meri za to odgovoren tudi on. In to je dejstvo.
Presenečen sem tudi nad njegovo izjavo o g. Lenarčiču. Evropski komisarji ne zastopajo interese države iz katere prihajajo, temveč je, vsaj na papirju, njihova naloga delat v dobro EU (in posledično držav članic). V tem oziru, je normalno, da se g. Lenarčič, ki v vlogi EU komisarja ne deluje na področju medijev, o teh zadevah ne opredeljuje. Ruplova izjava nakazuje na precej temeljnjo nerazumevanje delitev vlog v EU.
In še, komur znanje tujih jezikov omogočajo spremljanje medijske krajine v Evropi ve, da izjava “da imamo tudi v Evropi levičarski odklon v medijih” malo za lase prevlečena. Morda to velja za Slovenijo, vsekakor pa to ni res za Evropo.
Ta izjava je čudovit primer slovenske patologije, kakor jaz to imenujem, ki Slovencem narekuje, da politični svet vrednotijo skozi prizmo, ki je binarna (levo-desno in nič drugega). V Evropi obstaja spekter medijev, od radikalno levih, socialno levih, liberalnih, radikalnih-liberalnih (libertarnih) konservativnih, in desno-radikalnih. In v vsaki izmed teh kategorij so mediji, ki so kvalitetni (verodostojni, resnicoljubni, spoštljivi) in drugi, ki so populistični in polni neresnic z namenom blatenja. In ta medijski spekter je ena temeljnih gonilnih sil demokracije. Družba je namreč skupek ljudi, ki razmišljajo različno. Velikemu delu Slovencev, vkljucno z Ruplom, to se vedno ni jasno.
Vse lepo in prav. Vsak je “svojega denarja vreden”….tudi vi…
Ko nekdo DANES o stvareh razmišlja, ni treba da se mu zmeče v obraz vse “za nazaj”…Posebej če ni bil ravno “zločinec”…
Ljudje pač rastemo in o stvareh vedno bolje razmišljamo, no, tako naj bilo.
O evropskem medijskem protstoru pa raje ne bi….Ena sama zmuzljivost in politična korektnost….Vključno z Domovino, ki molči, ko ji nekdo ruši NSI…
In jo bo onemogočila !!
“Ko nekdo DANES o stvareh razmišlja, ni treba da se mu zmeče v obraz vse “za nazaj”…Posebej če ni bil ravno “zločinec”…”
G. Ljubljana, se z vami strinjam, pozitivno je, da ljudje rastejo. A vendar po mojem mnenju obstaja razlika med rastjo in obracanjem po vetru. G. Rupel bi nakazl, da raste, predvsem s tem, da bi takih prispevkih omenjal tudi svoje napake in kriticno razmisljal o svojem preteklem delovanju. Rast namrec pomeni, da je clovek sposoben pomesti pred svojim pragom. Gospod Rupel pa ima navado kritizirat druge v stvareh, za katere je, ko clovek z najdaljsim stazom na ministrstvu za zunanje zadeve, odgovoren tudi sam.
O medijih sva ocitno razlicnega mnenja, a to je demokracija.
Se tudi ne strinjam z vami, da kdorkoli rusi NSi, ampak to je ze druga zgodba.
Karantanec, ti še veš ne, kaj pomeni obračati se po vetru. Če bi se Rupel obračal po vetru, ne bi bil v nemilosti levice, ampak ugleden diplomat levice, ko je bila na oblasti.
Dober intervju ampak glede Lenarčiča se strinjam, da se g. Rupel moti. Slovenci včasih res širše zadeve gledamo skozi ozko prizmo slovenske omejnosti. Hrvati tega nimajo, zato so tudi bolj uspešni od nas, nasprotno pa imajo podoben patološki pogled na zadeve Srbi in vemo kako se je zgodovina zadnjih 30 let odvila pri njih.
Karantanec, ti pa ne vidiš realnosti. Mediji so tudi v Evropi na splošno nagnjeni bolj v levo kot desno, žal.
Tisti kateri hoče mladim prikazati dogodke okoli osamosvajanja mora biti objektiven, da lahko napiše resnico in pove tisto kar se je takrat zares dogajalo. Rupel je neobjektiven človek in hoče, da sebe in svojih nekaj prijateljev kot so Kučan, Janša, Bučar, Peterle, Jambrek, Bavčar prikaže kot svetnike in osamosvojitelje, ne pove pa kaj je dejansko ta osamosvojitev bila in kako se je zgodila in kaj so za njo skrili Rupel in prijatelji. Povedati mora vsaj, da je program slovenske pomladi vseboval dva dela, zlom titoističnega totalitarnega režima z vso njemu pripadajočo kadrovsko elito in samostojna država. Prvo se ni zgodilo in temu so krivi prav Rupel in našteti hlapci in izobraženci titoizma. Vsi ti so bili kot bivši visoki uradniki, intelektualci, vojaki, partijski sekretarji, torej graditelji titoizma in podrejeni prvi ligi takratne titoistične poliitčne elite z Kučanom na čelu. Zato jih je Kučan vrinil med dejanske pomladnike. Slovenski narod je osamosvojil Slovenijo misleč, da se bo z osamosvojitvijo zlomil in odpravil tudi titoisitčni totalitarni sistem kateremu so služili Rupel in sotovariši zgoraj našteti. Ko je bilo osamosvojitve konc, so vsi imenovani poskrbeli, da so dejanske pomladnike odstranili iz javnosti in so jih vrgli v žrelo institucij države katere so jih poliitčno sodno in drugače maltretirali in spravili ob vse. Tudi Pučnik je bil njihova žrtev, ko je to spoznal je odšel v tujino in se je žal vrnil v krsti domov. Med drugim so mu odvzeli možnost, da bi postal predsednik vlade z izgovorom, da tega zaradi bolezni ne bo zmogel,. Na ta način so se Rupel Kučan in našteta tovarišija rešili dejanskih pomladnikov in so sami dobili državniške funkcije in so celoten pravosodni in državnoupravni sistem iz preteklosti prenesli v samostojno državo. Zato ni prišlo v državi do nobenih političnih pravosodnih, gospodarskih sprememb, korupcija se je razmahnila, se je kradlo, saj se krasti niso naučili čez noč ampak so to počeli ljudje kateri so to počeli že pred letom 1990. Pravosodje je ves čas pod poliitčno kontrolo Janševih in Kučanovih in s tem tudi Ruplovih.
Se zelo strinjam
Kakorkoli obrnete, g. Karantanec, g. Rupel je izobražen in sposoben mož in je vedno deloval v dobro Slovenije. Tako mnenje sem si o njem ustvarila v času od osamosvojitve dalje. Iz njegove biografije ni razvidno, da bi bila njegova eksistenca odvisna od politike. Pač pa je dal svoje sposobnosti domovini na razpolago. Seveda ne zastonj – ampak plačuje se tudi evropske poslance, ki ne delujejo v dobro Slovenije.
Če je naloga evropskih komisarjev, da delajo (tudi) v dobro držav članic – saj Slovenija je vendar članica. Razumljivo je, da se g. Lenarčič ne bo javno opredeljeval o zadevah, ki niso v njegovi pristojnosti. Gotovo je pa prav, da se v krogu svojih kolegov in povezav opredeli za resnico, kadar je o tem govora.
Pravite, da je družba skupek ljudi, ki razmišljajo različno. Vse prav. Ampak ko gre za populizem in laži z namenom blatenja, se pošten človek temu mora upreti – toliko bolj, ker večina ljudi ni sposobna razlikovati med resnico in lažno novico in sprejemajo vse, kar berejo. Vse to vodi najprej v sovraštvo, nato pa še v kaj tragičnega – zgodovina je naša učiteljica, samo nihče je ne posluša. Laganje in blatenje posameznikov ali naroda zame ni temeljna gonilna sila demokracije.
Da pa gre Evropa v levo, je pa razvidno iz sklepov, ki jih sprejemajo na organih odločanja.
Pridružujem se vašemu mnenju.
Spostovana g. Helena,
Nikakor ne pravim, da g. Rupel ni izobrazen ali sposoben. Njegove vloge v casu osamosvojitve ne poznam, bi je pa, tako po amatersko, ocenil kot pozitivno.
A ce pogledam celotno aktivnost g. Rupla, sem do nje kriticen. Vzemimo primer Hrvaske. Ze izkljucno iz strateskega vidika je imela Slovenija najboljse izhodisce za resitev mejnega vprasanja v letih 1998 – 2008, zlasti v letih 2004-2008, in tega ni izkoristila. In to je tudi njegova zapuscina. In lahko obracam v vse smeri, pridem do tega zakljucka.
Kar sicer ne pomeni, da so bili kasnejsi zunanji ministri sposobni uspesni pri upravljanju te funkcije. Na primer, o Erjavcu in Cerarju raje ne bi izgubljal besed. Bila sta totalno zanic. A to se ne pomeni, da je bil Rupel dober.
Kar se tice medijske krajine, mislim, da niste razumeli mojega stalisca. Se absolutno strinjam in popolnoma zavracam populizem v medijskem prostoru. Kot pravite “laganje in blatenje posameznikov ali naroda zame ni temeljna gonilna sila demokracije” Bi sel se dlje od vas: Osebno jih smatram kot trn v peti demokraciji. Moj komentar je sel v smer, da v Evropi obstaja medijska raznolikost v sklopu katere obstajajo stevilni kvalitetni mediji, socialno-liberalni, konservativni, liberalno-radikalni, itd. in da zato teza, da je odklon v EU v medijih v levo, enostavno ne drzi. Rupel pa zadevo analizira dualno in smatra, da je vse kar ne gre v njegovo smer, levo. To je tipicni slovenski miselni vzorec. Pa brez zamere.
Karantanec ponovno briliantna analiza lika dr.Rupla in slovenske politicne patalogije!
Slovenci smo v isti situaciji kot trpinčena ženska ob nasilnem možu.
največkrat potrebuje desetletja, da zbeži na varno. Pa še potem se nekatere hitro vrnejo, ker brez ”biča” ne znajo več živeti.
Ti, ki delajo v Bruslju, so nam v veliko sramoto. Se ve, kateri. Žal je med njimi tudi Ljudmila, na katero smo nekoč stavili, da bo postala pomembna persona na desnici. A se je prodala za judeževe kovance. Kakšne vrednosti, se še ne ve.
:-((
Škoda.
Jakob, kot da bi opisal polozaj NSi ob nasilnem SDS. Od kdaj je ali naj bi bil JJ referenca NSi, kaj je dobro in kaj ne za Slovenijo. Tisti, ki napadate Ljudmilo zaradi tega ker ne misli kot JJ in ste volivci NSi napadate neodvisnost NSi , ce vam je JJ tako dober potem volite SDS in basta! SDS jevc- i iz kleti na Trstenjakovi pa NSi zagotovo ne zelijo dobro!
Peter, jaz sem eden “iz kleti na Trstenjakovi”, se pravi volilec SDS, kar pa nikakor ne pomeni, da Nsi ne želim dobro. Tudi ne gre za to, ali se Novakova strinja z Janšo ali ne ter da je Janša nekakšna referenca.
Gre preprosto za to, da so stališča in besede Novakove že nekaj časa v nenavadnem soglasju z levimi strankami (da ne govorimo o simbolnih dejanjih, kot so “prime time” intervjuji v levih trobilih, bratenje na škrabčevi domačiji z ljudmi, ki so deklarirano nastrojeni proti vsemu, kar je krščanskega in cerkvenega). In to z Janšo nima prav nobene zveze.
Volim SDS, bi pa kot kristjan z veseljem volil NSi, vendar je stranka prevečkrat (zaprtje arhivov, penzija tov. Kučana) potegnila nečastne poteze v korist tistih, ki na nas, kristjane gledajo kot na nebodigatreba in bi nas najraje porinili v omerto, če že ne kaj hujšega.
Tonin, Vrtovec ter Ciglar Kralj zbujajo veselo upanje, da se stranka vrača tja, kamor tudi sodi, t.j. desno sredinsko krščansko demokracijo, hkrati pa se bojim, da zna Novakova vnesti v stranko precej razdora in v njej odigrati vlogo, ki jo je v Desusu odigral Karel Erjavec.
Skratka, Nsi želim vse dobro, molim zanjo in držim pesti.
Peter, ali si ti sploh volivec NSi ali si še en trol z levice, ki nas želi prepričati, da bi morala desnica dejansko biti levica?
Ali, če se referenciram na Bojana Požarja: “Ljudmila najprej napiše 20 twitov proti Janši, ko pa dobi odgovor, se pa dela žrtev napada.”
Oziroma se vsi potuhnete ob osnovnem vprašanju. S kom bi po vaše morala NSi sodelovati. Z bolj ali z manj sorodnimi strankami?
In ali se zavedate, da Ljudmila s svojim tipičnim nastopom škodi lastni stranki?
Na začetku se Rupla opredeljuje kot velikega intelektualca in lastnika mnogih državniških funkcij katere je opravljal v samostojni Sloveniji. Vse lepo in prav vendar je on te funkcije opravljal lahko le zaradi tega, ker je oportunist in je vedno na pravi poliitčni strani. Iz takoimenovanega pomladnega bloka je odšel med titoistično politično elito, samo da je lahko bil državni funkcionar. Hvali Drnovška kot levičarja, kar pa ta človek ni bil ampak je bil čistokrvni titoist, saj je bil tudi zadnji diktator titove Jugoslavije v Beogradu. Torej ni bil levičar, saj so titoisti pripadniki in izobraženci ter gojenci totalitarne ga titoističnega režima. Rupel je bil tudi član vrinjene ekipe s strani Kučana v vrste dejanskih pomladnikov kot so Bučar, Bavčar, Janša, Podobnika, Oman, Pete4rle, kateri so onemogočili uresničitev celotnega programa slovenske pomladi, ne samo osamosvojitve ampak tudi zlom titoizma. Ta skupina je omogočila, da se je ves politični in državnoupravni kadrovski potencial iz bivšega totalitarnega sistema namestil v samostojni Sloveniji in tako ni prišlo do nobenih političnih državnoupravnih in ekonomskih sprememb v samostojni Sloveniji. Torej Rupel je del skupine katera je skupaj z Kučanovo skupino izpeljala največjo prevaro slovenskega naroda v njegovi zgodovini.
Takole izgleda vasa teza, ker imam rad NSi in ker bi jo tudi volil, ce ne bi delala napak (ni dovolj ekstremisticna do levicrjev) potem ji kot volivec SDS pomagam tako, da jo poprvljam spravljam na pravo pot, ki jo je zacrtal nihce drugi kot tvoj idol JJ. Pri tem pozabljas da skupaj z nekaterimi v NSI misli da ima le in zgolj Jansa prav misli le cca 25% volivcev. Na tej bazi ne pomagas ampak sodelujes v ideoloskem poenotenju na desnici, ki ne more prinesti dovolj to je 51% glasov, kar pomeni, da sami ustvarjate pogoje za konstantno zivotarjenje v opoziciji.
Pri nas že eno leto ne gledamo informativnih odaj RTV ali POP TV, po pravici povedano tudi ostalega programa kot so filmi ali zabavnega programa ne. Nihče se več ne spomni, da bi preklopil na te TV hiše. Vsi pri hiši ugotavljamo, da nič ne zamujamo enostavno si rečemo “pumpajte” tiste, ki to dovolijo, čeprav se še kako zavedamo kaj bi moralo biti poslanstvo RTV.
Obvezni plačniki naročnine pa smo še vedno in čakamo in čakamo, da bo postala RTV res TV SLovenije, enako velja tudi za radio.