Zajem slike arhiv MMC RTV Slovenija, Topnews.si

Nova sreda, novi protesti in nove medijske naslovnice. Sredini populistični ter v preteklosti že agresivni Stevanovićevi protestniki nam, nizkim jesenskim temperaturam navkljub, napovedujejo vročo politično zimo. A Stevanovićevo gibanje, ki je zaenkrat uspelo povsem zasenčiti petkove medijske protestniške protežirance, je pomembno še zaradi nečesa drugega. Nepredvidljivost populistov iz Resni.ce namreč odstira (pre)dolgo zakrite prave resnice o slovenskem medijskem kreiranju oz. manipuliranju volilne ter državnozborske politične krajine, za katerega si vplivna ozadja želijo, da do volitev naslednje leto ostane čim bolj skrito.

Delovanje slovenskega političnega ozadja je bilo v zadnjih desetih letih, ko je politično ozračje obvladovala ‘samo-da-ni-Janša’ politika, pravzaprav izjemno predvidljivo. Politično omrežje, nedvomno dodobra podprto s finančnimi mehanizmi, ki jih je nedavno razkril Rado Pezdir, je lansiralo nov ”sredinski” obraz, ki so ga posadili na čelo sveže ustanovljene stranke brez članstva in brez programa, in maziljencu je bila medijsko-anketna avtocesta do večinske zmage ter ”neverjetnega” zaupanja volivcev odprta. Tak medijsko protežirani mandatar je nato nase vezal ostale manjše leve stranke in voila, povsem nova, a pravzaprav vsebinsko ista leva koalicija je bila tu.

Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.

Tak način dela je v slovenskem političnem prostoru pustil številna politična trupla, ki so se po načelu ‘uporabi-in-zavrzi’ znašla ne samo na politični margini, temveč v politični pozabi. In če so ti nesrečniki želeli še naprej enakopravno sodelovati v volilni tekmi pod svojimi pogoji, so naleteli na medijsko-volilni zid molka. Naleteli so na slovensko medijsko omerto, slovenski medijsko-politični zakon pozabe oz. podrejanja. Če je pri sicilijanski mafiji Camorra, omerta pomenila popolno podreditev volji mafijskega botra, pa je očitno, da slovenska medijska omerta pomeni podreditev volji tistih, ki določajo, kdo bo medijsko povzdignjen na politični Olimp, komu pa ostane le Sizifova politična kampanja.

slovenska medijska omerta pomeni podreditev volji tistih, ki določajo, kdo bo medijsko povzdignjen na politični Olimp, komu pa ostane le Sizifova politična kampanja.

Pomislimo samo na voditelje nemirov leta 2012. Gospod Stevanović se je letos očitno odločil, da bo na sceno in očitno tudi z nje odšel ”v stilu”, s pompom, z ”ognjemetom” . In morda ima za to dobre razloge. Njegovi vstajniški predhodniki leta 2012 so namreč imeli bistveno manj sreče. Medijski vzpon stranke Levica, ki jo je v Državni zbor izstrelil POP TV, je namreč za seboj pustil politična trupla nekoč medijsko povzdignjenih strank Solidarnost, Stranke za ekosocializem in trajnostni razvoj – TRS ter stranke Verjamem.

Vse to medijsko nastavljanje ter brisanje političnih favoritov bo ob naslednjih volitvah, ki nam obetajo izjemno nejasen rezultat ter razdrobljen parlament, toliko večjega pomena. Medijsko ‘bildanje’ koalicije KUL bo namreč želelo čim bolj odločilno poseči na razporeditev glasov manjšim strankam, kar bi lahko odločilno vplivalo na formacijo naslednje vlade.

Slovenski mediji, ki manjše politične stranke po mili volji prestavljajo kot lutke na vrvicah, očitno dobro vedo, za kaj pri manjših strankah ter parlamentarnemu pragu gre. Za medije je vse skupaj navaden šov, akcija. Kot je v oddaji pri Igorju Pirkoviću opozoril dr. Dobovšek iz Dobre države, ”če se greš šov pred volitvami, potem boš imel šov tudi po volitvah”. Ali kot je pikro pripomnila Aleksandra Pivec, ”medijsko pompozen je bil moj odhod. Sedaj pa smo medijsko ignorirani.”

Žalostna posledica takšnega ravnanja je, da stranke, ki na terenu delujejo že več let, z vzpostavljeno strukturo ter programom, na koncu na volilni dan prehiti nekakšen politični maziljenec oz. nastavljenec. In tako se pogosto večletno terensko delo proti vsakoletnemu ”novemu” obrazu, ki dobi avtomatsko VIP vstopnico v prime-time soočenja, vedno znova spremeni v prah. Pojav populističnega, agresivnega in s tem nevarnega Stevanovića z njegovo Resni.co, ki si na vsak način poizkuša pridobiti medijsko pozornost, potemtakem niti ne čudi.

Povezovanje kot recept za preboj medijske blokade

Anti-cepilci so očitno vsaj začasno sebe uspeli vriniti v medijsko ustvarjeni duopol Janša-KUL. Kaj pa ostane vsem ostalim, ki jim ulično in medijsko razgrajanje ne dišita in želijo volivcem ponuditi nekaj res vsebinskega ? Morebiti je edini pametni izhod, s katerim male stranke lahko prebijejo medijsko blokado, v tej situaciji ravno povezovanje.

In zato prav nič ne preseneča dokaj neprikrito izražena pobuda g. Boštjana Furlana iz Slovenske ljudske stranke, naj se ga. Pivčeva ter njena Naša dežela in g. Dobovšek iz Dobre države pridružita pobudi Povežimo Slovenijo. Podobno razmišljata očitno še dva politična akterja, ki sta prav tako  medijsko spregledana, g. Počivalšek in g. Kovšca, ki združujeta svoji liberalni stranki. Predvsem v zadnjih nekaj letih javno izpostavljeni predsednik Državnega sveta s svojo medijsko povsem ignorirano Gospodarsko aktivno stranko namreč dobro ve, kako je, če za medije preprosto ne obstajaš.

Povezovanje je mogoče ”zlajnana” beseda, a malim in spregledanim v tej očitno nastavljeni medijski igri ne ostane več veliko. Na zadnjih državnozborskih volitvah smo imeli 4 stranke, ki so prestopile 1-odstotni prag glasov, ki velja kot meja za pridobitev financiranja iz proračuna: Slovensko ljudsko stranko, Piratsko stranko, Dobro državo in Čuša ter zelene. Če k njim dodamo še blizu uvrščeno Listo Bojana Požarja, je končni seštevek takšne kvazi ”koalicije” 73.594 glasov ter 8,16 odstotka glasov. Vsega spoštovanja vreden rezultat.

Politično razgreta zima očitno vedno bolj nakazuje, na kakšen način se bodo slovenski spregledani politični akterji bojevali proti medijski omerti. Stevanović in Resni.ca sta se odločila za grožnje in nasilje ter upata na preboj preko čim bolj radodarne TV-minutaže ter anti-cepilske histerije. Na drugi strani pa ob medijski fiksaciji na koalicijo KUL in njihovo lastno anti-Janša histerijo za manjše stranke ostaja vedno manj izbir in realno tudi vedno manj časa

Lahko so sicer optimistične ter v javnosti razglašajo prepričanje o odličnem rezultatu, toda kot pravi g. Igor Pirkovič: ”4 % za uvrstitev v parlament je tudi ob nizki volilni udeležbi zelo zelo veliko.”  

16 KOMENTARJI

  1. Jaz pa te razdrobljenosti sploh ne razumem. Vsak bi hotel imeti svojo stranko, tako, kot vsaka vas svojo občino. Zakaj se na primer Pivčeva ne priključi Ljudski stranki ali Novi Sloveniji? Zakaj mora obstajati Nova ljudska stranka? Med njimi so samo neke minorne razlike, če sploh so. Tisto kar Sloveniji v njeni politični pokrajini manjka je sodelovanje, sposobnost sodelovanja, ne pa parceliranje oziroma mini balkanizacija. To je samo izgubljanje in prazno trošenje energij. Vsak bi uspel samo zase. V politiki pa to ne gre. politika je par excelance skupinski projekt. Seveda, če hočeš uspeti. Če pa samomalo telovadiš po svoji krajevni skupnosti, no potem pa kar. A uspeha tu ne more biti.

    • Friderik, se strinjam.
      Vendar problem je v tem, da bi radi bili vsi GLAVNI.

      Sicer pa prihaja težkokategornik g. KOVŠCA in ta bo razburkal in osvojil politično sredino. Odličen nastop v petkovi oddaji “Kdo vam laže”. Pobral bo obrtniške volilne glasove in postavil delo v DZ na višjo raven. Čestitke, g. Kovšca.

  2. Zdaj je jasno, da je predsednik države na sugestijo politično-kriminalnega ozadja MORAL sprejeti Stevanovića. Brez te sugestije predsednik nikakor ne bi sprejel tega razgrajača.

  3. Problem politike je, da so ljudje, ki kandidirajo za politične funkcije, najprej izbrani s strani dejansko vladajoče zakulisne elite, nato so promovirani prek medijev, ki jih ta elita obvladuje, nato pa jih ljudstvo izvoli. Samokandidirani kandidati in stranke, ki niso pod dežnikom zakulisne elite, so medijsko prezrti ali medijsko diskreditirani-likvidirani.

    Izvoljeni politiki so tako zgolj nemočne lutke tistih, ki so jim omogočili kandidaturo in izvolitev. Tako se lahko zgodi, da za politične funkcije kandidirajo in so tudi izvoljeni ljudje, ki nimajo nikakršnih referenc, nikakršnih znanj, nikakršnih vizij in nobenih realnih projektov. Vse, kar znajo, je papagajsko ponavljanje floskul, ki jim jih je njihov lutkar napisal na plonk listek.

    V Ameriki kak medij občasno celo zbere izjave politikov in novinarjev o kaki temi, kjer ponavljajo eno isto trditev s podobnimi ali celo enakimi stavki. Očitno je, da jim je nekdo naročil, kaj morajo povedati.

    Demokracija je zgoj iluzija, pesek v oči za naivne. Dejansko nam vlada plutokracija.

    • @Navigator
      ….Očitno je, da jim je nekdo naročil, kaj morajo povedati.
      Razumem tvojo logiko, ampak se zelo zelo motiš. Drži, da so politiki pod vpljivom lobijev a dejstvo, da govorijo podobno in celo isto to nima veze. Kaj politiki govorijo je absolutno pogojeno s tem, kar želijo ovčke slišat (samo malo vas bomo ostrigli, da vam ne bo vroče in ne bomo delali kagnetinje). V ozadju je močna analitika javnega mnenja in analitika pričakovanj ciljnega bazena volilcev. Problem so sicer presečišča pričakovanj bazena, a tu nastopijo psihologi, ki na podlagi analize testne skupine določijo varne izraze (pravzaprav gre za močno vejo neuromarketinga, ki s EEG skeniranjem možganov ločijo, kaj tarča govori, kaj misli in kaj čuti – te stvari so lahko diametralno različne a pustimovto). Močan center s temi napravami je naša Ekonomska falulteta in seveda Filo faks… Te sive cone prekrivanja se lahko loči tudi s šopkom strank ala KUL. Zato se s projektom vztraja. Levica je na primer tipičen produkt stranke, ki jo je plasirala ekipa neuromarketinga za pitrebe plasiranja v določen bazen volilcev in posledično premik, sorodnih strank proti sredini. Ala SD, ki pa ima težave z neinteligentno Fajonko, ki teh mehanizmov ne šteka in po principu FOMO (fear of missing out) sili v bazen Levice. Pač babnca nima strategije in ne šteka poante, njen predhodnik pa se je moral zaradi rednih ciklov in vpletenosti v korupcijo umaknit (lahko bi postal tudi nevaren mreži arhitektov iz ozadja). Potem so tu še problemi regijskih razlik, a tu ni težav. Kandidat lahko v praksi govori diametralno drugače v Ljubljani, NM ali Mariboru… Volilci to kupijo, ker so vodilo njihovih odločitev itak emocije (torej plazilski možgani). Pri EEG je namreč zelo važno, kateri centri se prižigajo ob razmih informacijah prav v plazilskih možganih. Volilci so navadne ovce.

      Upam, da sem ti vsaj malo pojasnil zakaj politiki govorijo podobno. V ozadju imajo lobije, ti pa plačujejo kompleksne ekipe visokospecializiranih strokovnjakov iz podatkovnih znanosti, neuromarketinga, psihologov, strokovnjakov za družabna in druga omrežja, novinarjev in drugih političnih strategov. Prav zaradi te kompleksnosti zahtev veščin politikov, so primernibkandidati za politike prav igralci in novinarji.

      O projektu Povežimo Slovenijo, ki je šolski primer amaterskonaivnega političnega projekta, pa ne bi izgubljal besed. Kaj pravzaprav ponujajo? Zakaj bi jih volil?

      • Gregor – hm ne vem, marsikaj imaš prav, ampak tvoja analiza ni logična. Ravno Šarec (bivši igralec) je kot predsednik vlade pogorel (vlade ni bil sposoben voditi, oz je bil lutka) in isto se dogaja s Fajonovo (bivša novinarka), ki samo leporeči (po novinarsko – opazujte njen način govora; isto kot Joveva) ni pa sposobna organizirati vlade v senci na primer.

        Tu recimo pade primerjava populističnega Šarca npr. s Trumpom. Trump je bil populist ampak operativec iz gospodarstva. Ko je vodil ZDA jih je res vodil (in zato razkuril marsikaterega svetovalca). Šarec je morda tudi nek populist ampak vodstvenega potenciala nima.

        Sam tudi delovanja Tanje Fajon v zadnjem letu oz. po izvolitvi res nikakor ne razumem. Namesto, da bi se pozicionirala kot voditeljica vlade v senci je postala podložna KUL-u in medijskim manipulatorjem. To ni nobeno psihološko pametno ravnanje – s tem je izgubila status voditeljice.

        Povežimo Slovenijo imajo pa preprosto smolo da so medijsko odrezani, prve napake v začetku so pa mediji grdo izkoristili. Veliko so si res sami krivi, reši jih samo inovativna podtalna online, internetna kampanija. Pa kakšno sporočilo/kandidat, ki igra na čustva. Ampak ne vem koliko imajo pri njih kakšnih tech-savy milenijcev oz. Z-jevcev….

      • @Rokc
        Glede fajonke sem itak povedal, da so pri njej prevladali hormoni in FOMO efekt. Pač ne šteka fore pomikanja proti največjem bazenu volilcev (ca 30 do 40%), ki je na sredini, ni pa najbolj glasen (glasna je levica). Slej kot prej bo letela… Seveda se strinjava, uporabljava le druge besede.

        Šarec je primer, kako primankuje stabilnih zrelih kandidatov in kako kratek je njihov rok trajanja. Cerar, ki je raji ogromno obetal tudi ni zdržal dolgo. Sicer pa sistemu to ni važno. Posebej v časih velike C19 krize, imajo veliko zalogo kandidatov in dober sistem. Vsi ti kandidati so potrošna roba in do neke mere (včasih) svojeglavi. Sami, brez vsega tega močnega aparata skupaj z mediji, ne morejo niti prd’nt. Aparat potrebujejo in aparat potrebuje njih, a zaloga potencialnih kandidatov je ogromna. Rotacija je nujna, da jim ne zrasejo čez glavo, da se razprši odgovornost…

        Glede Povežimo Slovenijo je vse skupaj obrabljena plošča. Stalno jokcanje, kako jih mediji zapostavljajo in oni ubogi… žrtve. Upam, da bodo moji razlogi za kritiko njihovega pristopa bolj jasni. Sem njihov potencialni volilec, v preteklosti sem volil SLS, sem predstavnik ciljne skupine s potencalom (izven njihove običajne bsze), jih redno sledim in se zanimam za njihove vsebine, a mi ni jasno, kaj bi bil tisti motiv, da bi jih volil? Preprosto vprašanje. Temeljno, a brez odgovora. Vse, kar od njih slišim, me od njih odvrača in potem še kar naprej poslušam jokcanje, kako jih mediji zapostavljajo. Mevže!

        Ne pozabimo,da ima Podobnik v rokah precej vzvodov, a jih (očitno) ne zna uporabit. Mogoče tudi moče. Okoli sebe nabira stare 7.razredne politike. Se združujejo, a kje je vsebina? Kaj ponujajo? Še tako velika medijska pozornot jim ne bi pomagala. Zamudili so celo vrsto prilik generiranja prepoznavnosti: voda, C19, janševe nebuloze, nebuloze opozicije, ekogija, preskrba, …. zamujenih prilik je ogromno. Njihove potencialne volilce pridobiva Levica??? Halo? Pivčeva, malo bolj aktivna, sodobna a kaj lahko naredi ona s svojim soliranjem? Si dvignit ceno?

        Te stvari, okoli katerih pišem zgoraj so dejstvo (mal pobrskajte, člankov je dovolj), kako in na podlagi česa, se je odločilo zadnjih 5volitev v ZDA, Sloveniji (ekipe so iste), Brexit itd. Politika, ki ne uporablja vseh teh orodij je izgubljena.

  4. Na protestih je vedno mirno! Policija s svojimi nepotrebnimi provokacijami izziva nerede, ki pa blago rečeno, to sploh niso! Drugače pa, tista politika, ki tepe svoj narod, nima prihodnosti!

    • Igor, politika tvojih izbrancev nas pa res tepe že več kot 70 let in ,prav imaš, res nima prihodnosti!!
      Kar nas je poštenih in srčnih ljudi na tem koščku zemlje, smo mornarji za dolge plovbe! Ne bomo obupali, ne bomo se predali! Trpeli bomo kot so trpeli naši predniki, ampak naša zvezda je resnica, božja volja naš svetilnik in sam ljubi Bog naš pristan!

      • Shalotka
        Dolgost Janševe politike je kratka! Bog pa še nikoli nobenega ni nikamor pripeljal! Devici Orleanski se je tudi razodel Bog, pa je končala na grmadi! Kje je bil takrat Bog, da bi ji pomagal? Fanatiki!!!

      • Igor, koliko si plačan za tvoje nebuloze? 🙂
        Kot je rekel dr. Štrancar bodo dinarčki kmalu presahnili 🙂
        Pod Pezdirjevimi članki se pa nič nisi oglasil, kako to? Ti je ravnanje kriminalcev in lopovov blizu? Povsod drugje imaš svoje žolčne izlive, ampak pri Pezdirju si se umaknil, kako to?

    • Igor, OSTALI BI DOMA IN POLICIJA JIH NE BI PROCESIRALA. To niso protesti, to je huliganstvo.
      Ampak čisto nič ti ne gre v glavo!
      Nas, ki smo doma in ne vzganjamo histerije v tem času, ne preganja NIHČE.
      Očitno si bil procesiran, ker se ne držiš omejitev – in prav je tako. DOMA BI OSTAL.

  5. zdaj je potrebno samo še počakati, da bodo merilci javnega mnenja med parlamentarnimi strankami v ankete vključili tudi neparlamentarno Resni.ca. glede na dosedanjo zgodovino se je to zgodilo le takrat neparlamentarnim strankam oz. strankam v ustanavljanju, Zares, Pozitivna Slovenija, Stranka Mira Cerarja, Lista Marjana Šarca. in vse te so z blagoslovom medijev, ne samo prišle v parlament , temveč tudi v vlado. z eno in edino izjemo, ki ni znala šteti do šestinštirideset…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime